Jesen

Včeraj zvečer sem prvič zaznala vonj po jeseni. Prvič letos.

Med pomivanjem posode (še tiste, od kosila.. Am, in skodelice od jutranje kave. Včeraj je bil eden tistih dni, ko se nisem obremenjevala s posodo..). Kakor koli, med pomivanjem posode sem odprla okno. Morda je njihov čas že minil ali pa je v Dijonu kaj drugače – o komarjih ob prižgani luči tu ni ne duha ne sluha. Ko sem zaprla vodo, si obrisala dlani in vzela v roke krpo za brisanje posode, sem vdihnila večerni zrak. Nisem takoj vedela, da je vonj drugačen od običajnega dijonskega hladnega večera. Potem pa so prišle asociacije. Asociacije jeseni.

Sončni dnevi v Dijonu so odlični. Čeprav te lahko hitro zmrazi, ko prečkaš ulico, na katero ogromna palača meče svojo senco, se zdi, da poletje tu še kar traja. Pa vendar sem vedno uživala ob prehajanju letnega časa v drugega. Iz vročih poletnih sončnih vzhodov v vse temnejša jesenska jutra, iz zasneženih travnikov v čiste zelene pomladanske šope trav. Cvetenje češenj in ptičje petje, odpadlo listje in zdrobljeni orehi na tleh, prve snežinke. Vsak letni čas ima svoje lepote. Pri jeseni mi je všeč vonj večerov. Ko v pričakovanju na vonj zimskega dima iz dimnikov, ob katerem nehote pomislim na topel dom, hodim do doma.

Z letnimi časi se ne spreminjajo samo stvari okrog mene, ampak tudi moje obveznosti. Jesen se bliža, ja. Prav tako moji študijski dnevi. Ta teden bo v znamenju zgodovine in prebiranja neskončnih strani besedil. S tega pogleda, z onega, zapis iz tega dnevnika, kopija članka iz časopisa. Všeč mi je, ker na Sciences Po ne uporabljamo učbenika, ki bi se trudil čim bolj objektivno predstaviti preteklost. Zgodovino spoznavamo tako, da se poskušamo postaviti v preteklost. Na eno stran, na drugo stran. Preko konkretnih in originalnih besedil spoznavamo čas v preteklosti. Mar ni pot k objektivnosti tako večja?

Zgodovine dolgo let nisem marala. Ker nisem videla smisla v vračanju k preteklosti. In to, da smo ljudje ponavljali preverjeno neučinkovite načine za doseganje ciljev, ni ravno pripomoglo k mojemu navdušenju nad zgodovino. Danes gledam nanjo drugače. Potrebno jo je poznati, da lahko bolje razumemo današnji čas. Sploh z vidika mednarodnih odnosov je to precej pomembno. Pomembneje pa je, da ne ostanemo ujeti v njej. Kot v vsakdanjem življenju. Učimo se, a gremo dalje. K novim izkušnjam, novim izzivom, spremembam.

Odprto okno. Moj mrzel nos. Poznam ta vonj. Ja, definitivno. Jesen se bliža.