Winter in Paris - Zima v Parizu

I guess it is the time for me to take winter clothes from the last non-unpacked box. And prepare a cup of cinnamon&apple tea. And put some warm socks on. I smelled it tonight, the winter. The temperatures went down, the winter is coming into town. Slowly. I like it.

Cold and windy Copenhagen prepared me well for Paris weather. It is nothing compared to last year’s Danish weather, but sometimes it doesn’t seem that far from it, to be honest. So I keep cycling instead of using the metro, even if I go a bit farther, and I keep enjoying it.

Today, on a Saturday, I went to the groceries. Riding the bike back home with a full basket and passing the Louvre and then one of the bridges over Seine, I was thinking that even the most ordinary thing, such as shopping for food on a Saturday morning, seems special in Paris. Or maybe it is just me seeing it as special.

Anyhow, I enjoy Paris a lot. I am getting better in remembering the one-way streets (oh, they are just so many here!!), avoiding the tourists and rather take some smaller but nicer streets and boulevards. I am not waiting at the red light but pass when I see it is safe to do so.

A friend of mine, a non-French, told me the other day: “You are so French!” When I asked him why, he went on: “The way you say this and that, the body language you have – you just seem so French.” I took that rather as a compliment. Some people have said so far that I have a French accent in English. This is rather not a compliment :D And it is not true, just to be clear on that :D

But I wouldn’t want to argue about my immersion into another culture. I think it is a great thing one can do when living in a foreign country for some time. A lady I talked to for a very short while in Paris, two or three years ago, told me: “When you are in another country, you must eat what people there eat.” She wanted to emphasize the importance of immersion into another culture, and that it makes no sense comparing all the time with your home country, criticizing instead of accepting, avoiding instead of trying. I think she had a very good point there.

And not-good point of the day: in the shops they already sell chocolate advent calendars. And what is even worse – I saw some people buying them! :D Crazy world.

° ° ° ° ° °

Mislim, da je čas, da odpakiram še zadnjo ne-odpakirano škatlo, škatlo z zimskimi oblekami. In čas, da si pripravim skodelico cimetovega in jabolčnega čaja. In oblečem tople nogavice. Začutila sem vonj po zimi, danes zvečer. Temperature so se spustile, zima se bliža. Počasi. Všeč mi je!

Mrzel in vertoven Kopenhagen me je dobro pripravil na pariško vreme. Ne more se primerjati z lanskim danskim vremenom, ampak moram vseeno priznati, da se včasih ne zdi tako daleč. Še naprej torej kolesarim namesto vožnje z metrojem, tudi če grem malo dlje, in še naprej uživam v tem.

Danes, v soboto, sem šla v trgovino po hrano. Ko sem se peljala domov s polno košarico na kolesu in sem šla mimo Louvra pa potem čez enega od mostov čez Seine, sem razmišljala o tem, da se tudi najbolj enostavna stvar, kot je nakupovanje hrane v soboto zjutraj, zdi posebna v Parizu. Ali pa se samo meni zdi posebna.

Kakor koli, Pariz mi je res všeč. Vse boljša postajam v tem, da si zapomnim enosmerne ulice (ki jih je tu res veliko!!), da se izognem turistom in raje kolesarim po manjših in simpatičnih ulicah in avenijah. Ne čakam več pri rdeči luči na semaforju, ampak prečkam cesto, ko vidim, da jo je varno prečkati.

Prijatelj, ne-Francoz, mi je pred kratkim rekel: “Ti si tako francoska.” Ko sem ga vprašala, kaj me naredi francosko, je nadaljeval: “Način, kako rečeš to in tisto, kako to poveš s celim telesom – enostavno francoska se zdiš.” To sem vzela kot kompliment. Zgodilo se je že, da mi je kdo rekel, da imam francoski naglas, ko govorim angleško. To, na primer, ni kompliment :D In samo da je jasno – ni res :D

Kar pa se tiče moje “potopitve” v tujo kulturo, mislim, da je imel moj prijatelj prav. Zdi se mi, da je ena izmed najboljših stvari, ki jih lahko naredimo, ko živimo v tuji državi, ta, da se “potopimo” v kulturo te države. Gospa, s katero sem se pred leti za kratek čas pogovarjala v Parizu, mi je rekla: “Ko si v tuji državi, moraš jesti to, kar jedo prebivalci te države.” Kar je želela poudariti, je ravno ta pomembnost “potopitve” v tujo kulturo in to, da nima smisla stalno primerjati stvari s svojo domovino, kritizirati namesto sprejemati, izogibati se namesto preizkušati. Mislim, da je gospa z menoj delila zelo pomembno modrost.

In ne-dober utrinek dneva: v trgovinah že prodajajo čokoladne adventne koledarje. In kar je še hujše – videla sem ljudi, ki so jih dejansko kupovali! :D Narobe svet.

Stockholm, severne Benetke

Stockholm. Čudovito mesto na Švedskem, na vzhodni obali Baltika. Slikovito, razgibano, pozimi rrrrres mrzlo in predvsem zaznamovano z vodo. Mesto ima res zanimivo lego, ki je sama pred potovanjem nisem zares poznala. Poleg tega, da center mesta leži kopnem, se razteza ta isti center (!) na mnoge različne otoke. Stari del mesta, Gamla Stan, tako leži na čisto svojem otoku, znameniti muzej Vasa na čisto svojem, vse skupaj pa je povezano z nešteto mostovi, po katerih te tramvaji ali avtobusi pripeljejo povsod. Ali pa podzemna železnica, ki res odlično pokriva celotno mesto. Ali pa pešačiš. Če ne zmrzneš prej na poti :)

Podnevi in ponoči, v tem mestu ti nikoli ni dolgčas. Drsališče je odprto do poznih večernih ur, prav tako simpatične kavarnice, parkov je res ogromno (no, ko so vsi prekriti s plastjo snega in se na klopce ne usedeš prav rad, je to malo manj relevantno, but still), podnevi je pa Stockholm itak mesto, kjer ti idej za raziskovanje ne zmanjka kar tako. Pa zdaj so dnevi že daljši, tako da lahko tudi večer izkoristiš, čeprav je res, da se nekako po šesti uri zvečer ulice spraznijo in se ljudje skrivajo na toplem. Dober nasvet, vsekakor :)

Zimski čas v Stockholmu je še posebno zanimiv. Morje/jezero je v veliki večini zmrznjeno ali pa na gladini vsaj plavajo ledene ploskve, ob katerih se počutiš kot v risanki o severnem polu in pingvinih in polarnih medvedih. Breath taking.

Dogodek, ki ga ne gre zamuditi, je menjava straže. Straža, ki usklajeno koraka skupaj z opazovalci, ki ji sledijo, v ritmu bobna, ki se mu kasneje v zadnjem delu pridruži še trobenta z nekaterimi izmed najbolj pogostih melodij, ki se uporabljajo ob različnih priložnostih. Dogodek traja kar 40 minut, kar je malo manj simpatično, če se prsti na nogah počasi začnejo spreminjati v ledene kocke, ampak zadeva je res vredna ogleda. In še kot zanimivost - stražo švedske kraljeve družine sestavlja 30 000 stražarjev! Neverjetno! In vsi so neverjetni, ko z od mraza rdečimi ušesi korakajo naokrog. Morda imajo gretje v škornjih... ;)

Naslednji must see je Stadsbiblioteket - mestna knjižnica, ki je izjemno zanimiva zaradi svoje unikatne oblike in organiziranosti. Tudi, če vas arhitektura ne zanima preveč, si je knjižnico vredno ogledati. Najbolj poseben je okrogel del knjižnice, kjer si bralci lahko izposodijo knjige. Ta knjižnica je bila švedska prva javna knjižnica z odprtimi policami, ki so bralcem dovolile dostop do knjig brez posebnega dovoljenja ali spremstva zaposlenih. Zanimivo. 

Spomni me na res mini trgovinico Čebelica v mojem mestu v Sloveniji, kjer si prodajalki povedal, kaj želiš, in ti je ona "postregla". Oh, kje so časi, ko samopostrežne trgovine niso obstajale :)

A, in še to - "international library" je oddelek za mednarodne jezike, ki se razteza na dveh nadstropjih "dodatka" h glavni stavbi knjižnice. Tam najdemo knjige, CDje, DVDje in še več v več kot 100 jezikih, vključno s slovenščino!! Dve polici slovenskih knjig sta me navdušili, res še nisem videla tako obsežne slovenske zbirke v tujini! Impressive!

Mestna hiša je stavba, ki si jo je res treba pogledati in ki je vredna vstopnine, ki jo plačaš za vodeni ogled. Štejejo jo med najpomembnejše stavbe Stockholma in jo označujejo kot simbol Stockholma. Mednarodno znana je po tem, da se v njej nahaja Modra dvorana (ki sicer ni modra, si jo je pa arhitekt zamislil kot modro), v kateri vsako leto priredijo odmevni in znani banket ob podelitvi Novelovih nagrad.

Da ne bo zmede - Nobelovo nagrado za mir podeljujejo v Oslu na Norveškem, kjer je tudi sedež mednarodnega odbora za Nobelovo nagrado. Druge nagrade (na področju fizike, kemije, psihologije, medicine ipd.) pa podeljujejo v Stockholmu. Na prvi fotografiji mestne hiše spodaj je balkon v Modri dvorani, po katerem se ponosno in častno sprehodijo Nobelovi nagrajenci in se pridružijo ostalim pri banketu. Še ena zanimivost - Modra dvorana je bila zgrajena prav s tem namenom in arhitekt je kraljico v tistem času prosil, da v različnih čevljih hodi po stopnicah, da bi bile kot se le da udobne za nagrajence. Stopnice namreč :)

Vsaka dvorana je dih jemajoča, vrhunec pa je osupljiva Zlata dvorana, v kateri so odseki švedske zgodovine ujeti na zidovih v obliki mozaikov iz 18 milijonov zlatih kamenčkov.

Mestna hiša je še danes administrativno središče mesta, kjer delajo uradniki. Super pisarne, prisežem! :)

A, saj res! Švedske ne smeš zapustiti ne da bi poskusil (in želel še naprej pokušati) švedsko sladico, ki se ji reče semla. Nič nima skupnega z našo žemljo, je pa res, ampak res, sladka. S skritim marcipanom v sredini in s sladko smetano. Mnjami!

Vir: http://www.visitstockholm.com/en/Dine/Tips/Taste-a-Semla-on-Fat-Tuesday/

Vse to in še več je Stockholm. Res super mesto, ki si ga definitivno velja ogledati v zimskem času, vseeno pa priporočam potovanje tja poleti, ko sprehodi niso omejeni s temperaturo in ko se lahko mirno usedeš v park in opazuješ mimoidoče. Če pa si želiš doživeti zimsko pravljico s snegom, ki se na tleh res ne stopi, z belino pokrajine, s soncem, ki se svetlika v belini, je januar res odličen trenutek.

Teaser

Po tednu na Švedskem je kmalu sledil še podaljšan vikend v Bruslju, vmes pa se je začel novi semester, v hladilniku je bila (kratek čas) Nutellina torta za Bastianov rojstni dan in, oh, seveda, ne pozabimo na valentinovo. Tale zapis je teaser, več pa kmalu.

1. V Stockholmu je (bilo) tako mrzlo, da se sneg na tleh ne topi. Plundre ne vidiš nikjer, okrog tebe pa je čudovita belina, obkrožena s hrustanjem snega pod podplati čevljev. Magično.

2. Najino stanovanje končno dobiva podobo. Skandinavski interier popestriva z dodatki od tu in tam.

3. Najbolj simpatična kavarnica/čokoladnica v Bruslju. Café-Tasse. Svet se ustavi.

4. Indoor picnik na valentinovo. Premaga vse restavracije v mestu.

Katie

DIY: Jar for 2013

Novo leto je ponavadi prelomnica, čas, ko se odločimo, da bomo tokrat pa res vsako jutro telovadili, jedli bolj zdravo in zmanjšali stres. Prve dni novega leta imamo nove zaobljube jasno pred očmi in motivacija je na višku, potem pa že konec februarja papir z zaobljubami nekam pospravimo, ker češ, zdaj pa že vemo na pamet, kaj si želimo, in sčasoma nanj pozabimo. Vse do novega leta, ko starega seznama skoraj ne najdemo več, ampak to itak ni pomembno, ker je čas za nove zaobljube.

Sliši se narobe. Kaj pa, če bi letos šli malo drugače? Zaobljube so fine, vsekakor jih lahko napišemo in se potrudimo, da se nanje spomnimo tudi poleti. Navdušila pa me je čudovita ideja, ki je res enostavna, a na koncu novega leta pričara čudovito vzdušje. Takole gre tale ideja:

*

Start

2013

off with

an empty jar

and fill it with

notes about good

things that happen.

On New Year’s Eve, empty

it and see

what awesome stuff happened that year.

Svoj kozarec bom naredila v kratkem in poskrbela, da se bom na koncu leta z nasmehom spominjala majhnih pozornosti in simpatičnih dogodivščin, ki mi bodo lepšale leto.

Upam, da ste lepo skočili v novo leto, ter vam želim čim bolj polne kozarce za 2013 (šment, jar se sliši tako boljše...). 

Pa srečno!

KrogPahljača DIY

Kot obljubljeno so tu navodila za KrogPahljačo. S pravo izbiro barv je lahko zelo simpatična božično-novoletna dekoracija.

Kaj potrebuješ?

Papir - jaz ponavadi uporabim kar revije, ker so lepih barv in dajo poseben privdih. 

Namig: Velikost papirja ni pomembna za uspeh KrogPahljače. Velikost papirja (A4, A5, posamezni trakovi...) vpliva na velikost končne KrogPahljače - sky is limit, ko se odločaš za velikost papirja. Jaz ponavadi uporabim približno A4 velikost za velike KrogPahljače in A3 za male.

Škarje

Lepilo - jaz uporabim kar navadni selotejp (obojestranski je morda še boljši)

Vrvico ali dekorativni trak (po želji, če ne želiš KrogPahljače lepiti direktno na steno)

1. Izberi barve, ki so ti všeč. 

Namig: Če bo KrogPahljača narejena iz strani iz revij, ne išči posebnih motivov, ker se na koncu ne prepoznajo prav dosti. Barve torej.

2. Zgibaj posamezni papir v harmoniko. 

Zgibani deli naj bodo široki približno 1 centimeter, rajši malo manj kot več (izgleda lepše na koncu).

3. Harmoniko nato prepogni na sredini, da dobiš dve enakomerni krili.

4. Zgibaj še dve harmoniki in ju prepogni na sredini, da dobiš tri enake pare krilc.

5. Posamezni krili v paru zlepi skupaj s selotejpom, da dobiš pahljačo.

Enako naredi z ostalima dvema paroma kril.

Namig: Zalepi na dveh mestih - na skrajno zunanjem in skrajno notranjem delu stičišča kril.

6. Vse tri pahljače postavi skupaj v krog in jih zlepi skupaj s selotejpom.

Namig: Tudi tu zalepi na dveh mestih - na skrajno zunanjem in skrajno notranjem delu stičišča pahljač.

Še en simpatičen primer KrogPahljače tule:

{Fotka: Blue Eyed Yonder}

Pa veliko ustvarjalnosti!

One exam down, three more to go. Joy joy joy!

Zadnjič sem obljubila, da je s super božično jelko izpitno obdobje takoj odtenek bolj čarobno. Danes lahko obljubim,da je po enem štiriurnem izpitu in osmih božičnih pesmih izpitno obdobje še dodaten odtenek bolj čarobno :) Uf, le kaj bo po koncu vseh izpitov! 

Štiriurnih izpitov sem vajena. V Franciji imamo skoraj vse pisne izpite dolge štiri ure. Essay type. Danes pa sem prvič izpit pisala na računalnik. Študij na biznis šoli je vsekakor tehnološko napreden, ugotavljam že vse od septembra, ko sem si v knjižnici sama prvič prek posebnega sistema izposodila knjigo. Pred izpitom sem se spraševala, kako bo to izgledalo na koncu, in zdaj vidim, da lahko skoraj deset strani dolgo nalogo natipkaš in premisliš in preštudiraš v štirih urah. Hm. Morda mi to lahko prav pride za 15-strani dolgo raziskovalno nalogo, ki jo moram napisati v štirih dneh.

Project Management, moj prvi letošnji izpit, je bil open book exam, kar pomeni, da smo lahko imeli s seboj vse zapiske, knjige, PowerPointe, samo interneta ne. Če odmislim začetno mrzlično brskanje po dobro urejenih papirjih in zapiskih in učbenikih in tekstih (še dobro, da sem se zavedla trapaste evforije preden sem ves čas zapravila za iskanje dodatnih idej), mi je open book exam zelo všeč. Zelo realen. Poudarek ni na memoriziranju teorij in dejstev, temveč na razumevanju in na tem, da znaš naučeno dejansko uporabiti. Mislim, da se mi je prvič v mnogih letih zgodilo, da večer pred izpitom nisem študirala in zaradi tega nisem bila "kaznovana" ali nervozna. Ko veš, da vse razumeš in moraš to samo uporabiti, da pa tiste res pomembne teorije ne boš pozabil, ker bo dejansko napisana na listu pred teboj, se učenje na pamet izgubi nekje v snežinkah, ko pogledaš skozi okno.

Sicer pa je Kopenhagen prekrit s snegom. Povsod. Razen na kolesarskih stezah, ki so včasih boljše splužene kot ceste :) Svet se tu vrti čisto povsem normalno. Tekači tečejo dobro oblečeni, kolesarji koles ne pustijo doma. Inspiring!

PS: DIY projekt, obljubljen tule, bo objavljen jutri! Končno :)

DIY novoletna jelka

December je. Močno, a obenem počasi in čarobno sneži. Snežinkasti kosmiči se lepijo na okna, če pa pogledaš globoko v daljavo, snežinke kar lebdijo v zraku. Prva adventna svečka gori, toplo je, v ozadju pa se sliši umirjena božična glasba. December je. Čarobni mesec.

Z Bastianom sva se med premorom med študiranjem za decembrske izpite malo pozabavala in bila kreativna. (Predbožična) darilca sva do sedaj skrivala po omarah, ker novoletne jelke nisva nameravala kupiti. Potem pa sva dobila to simpatično idejo - narediva svojo smrečico. Unikatno smrečico. Najino, kjut smrečico.

Iz kupa katalogov sem izbrala luštne strani in izrezala trikotnike, Bastian pa je pripravil selotejp. Lepiti na steno je sitno, ker se sledi selotejpa težko odpravi, na oknu pa se zdi popolno! In še sneženo ozadje je čarobno, ko pa posije sonce, je celotna smrečica obsijana.

Pobrskala sva po omarah in pod smrečico postavila nekaj darilc. Odločila sva se namreč, da si tekom celega meseca podarjava manjša darilca, tista za grande finale pa so še vedno skrita. Obljubim - izpitno obdobje je takoj odtenek bolj čarobno :)

Liebe Shop, super cute shop - Kjut trgovinica

http://liebeshop.dk/

Včeraj sem v centru Kopenhagna odkrila res kjut dansko trgovinico z najbolj luštnimi šalčkami, skodelicami za sladkor, prstančki in mnogimi drugimi ljubkimi stvarmi. Večina je narejena iz danskega porcelana, pa tudi pletene in usnjene zadevice se najdejo. 

Prepoznavni element so pastelne barve. Vse bi imela!

Cena je... visoka. Za šalčke odšteješ od 20 do 70 eur, se pa najde tudi kakšen cenejši izdelek. Če le pobrskaš malo :)

Luštkane šalčke za skadkor. Ali nakit. Ali kaj tretjega.

Prstančki

Enostavne skodelice s črkami. K kot Katie :)

Tudi okraski za novoletno jelko se najdejo. Kjut.

Jesenska sestavljanka

Obožujem letne čase. Vsak je nekaj posebnega, ob koncu zime že nestrpno pričakujem pomlad, ob koncu poletja se navdušujem nad jesenjo. Kakšna je moja letošnja jesen? Čudovita! Kaj jo naredi čudovito?

In z veseljem povem, da smo imeli včeraj v Kopenhagnu izjemno lep sončen dan. In danes prav tako ni ne duha ne sluha o megli, dežju in mrazu. Vikend se lahko začne :)

Mmmm, kako lepo diši!

Okej, prav, priznam - morda pa se res znoči malček hitreje kot v Franciji ali Sloveniji. Ali pa je tema hitreje malo bolj mračna. Pa vendar - ne lažem, če rečem, da ne vpliva na moje počutje in da se mi, če ne bi ljudje delali takega buma iz tega, sploh ne bi zdelo nič posebnega.

Ali pa si samo jaz znam popestriti popoldne ali večer na poseben način - s peko zimskih piškotkov! Ideja je bila pravzaprav Sebastianova. Ready, set, ACTION! Pa sva spekla slastne marmeladne in Nutelline žepke.

Bi recept? Tule je! Za veliko sladkih užitkov!

• Sestavine:
• 350 g moke
• 1 maslo
• polovica kisle smetane ali jogurta
• ščepec soli
• 1 vanilijev sladkor


• Nadev:
• poljubna marmelada ali Nutella


• Posip:
• sladkor v prahu

• 1



• 2



• 3


• 4

• Med moko natrgamo mehko maslo (sobne temperature) in sol. Dodamo smetano in vanilijev sladkor in zgnetemo v krhko testo. Če je potrebno, dodamo še toliko moke, da se testo ne prijema na podlago.


• Testo razvaljamo na pol cm debelo. Izrežemo kroge z modelčkom ali s kozarcem. V sredino vsakega krogca damo žličko marmelade ali Nutelle in krog prepognemo, nato pa z vilicami stisnemo robove. Pazimo, da ne dodamo preveč marmelade ali Nutelle, da ob prepogibanju ne steče ven.


• Pečemo 10 minut pri 180 stopinjah.


• Ko so piškoti ohlajeni, jih potresemo s sladkorjem v prahu.

Dober tek!