Kalejdoskop

Vse od velike noči se je čas zame vrtel z dvojno hitrostjo. Vreme se je iz sneženega spremenilo v pomladno in nazaj in potem spet nazaj, tulipani so začeli cveteti, v trgovine je prišla sveža pomladna kolekcija s pastelnimi barvami. Izvedla sem odličen dogodek, za katerega sem oblikovala celostno podobo in bila glavna marketinška managerka. Hodila sem na faks in imela izpit. Z Bastianom sva v dveh tednih gostila štiri prijatelje in se z njimi igrala turiste. In bila na koncu utrujena. Obema sta se nama pokvarili kolesi (nebodisigatreba), razbila se je najljubša skodelica, izgubila nova usnjena rokavica. Mango sem prvič kupila sama in skoraj uničila nož, ko sem ga še (sem se morala sprijazniti, ah) nezrelega želela pripraviti v smoothiju. Vse se je zdelo čedalje bolj podobno vrtiljaku v danskem Tivoliju, ki je šel vse prehitro in na koncu ni bil več tako zelo prijeten. In danski severni veter je postajal vse močnejši in v nekem trenutku na kolesu nisem več vedela, če so se mi oči solzile zaradi vetra ali zaradi te hektične situacije.

Potem pa se je ta zmedeni vrtiljak začel ustavljati in vračati v normalno stanje. Prijetno vreme (okej, ne bom komentirala vetra), popravljena ketna na kolesu, balerinke in trenč, zumba za energijo in joga za umiritev, sprehodi po plaži z roko v roki in sladoledom v drugi, koncerti klasične glasbe, okusne večerje in prijetna družba.

Mango smoothie mi je končno uspel (kdo bi si mislil, da manga ne smeš hraniti v hladilniku?), vnaprej pa sem si pripravila "smoothie paketke", da si smoothie lahko naredim čisto preprosto in hitro tudi takrat, ko nimam ogromno časa.

Kako se pripravi "smoothie paketke"? Različno sadje (meni je najboljša kombinacija banan, jabolka, malin in manga) narežeš na koščke in shraniš v plastično Tupperware posodico in preprosto postaviš v zmrzovalnik. Ko se ti mudi, paketek vzameš iz zmrzovalnika, tri, dva, ena in sadje je zmiksano. Potem pa dodaš še kozarec vode, dokončaš miksanje in uživaš!

(PS: Idejo sem dobila na Babushkinem blogu, samo da me je Bastian prepričal, da so plastične vrečke super neprijazne za okolje, tako da sem pobrskala po omari in namesto njih uporabila Tupperware posodice.)

Tako, tak, hiter miks je bil tole. En teden imam za oddajo marketinške izpitne naloge, tako da bo naslednjih par dni še malo bolj aktivnih, potem pa teden potovanja z mojima najljubšima puncama na svetu! London, baby!

PS: Oh, pa mi je zmanjkalo časa za res najboljše presenečenje za moj rojstni dan. Kmalu torej...

Velikonočni zajtrk

(Pre)obilni zajtrki niso moja strast. Zajtrk je pomemben del dneva, po katerem se pozna cel moj dan, ampak ko pride do "sestavin" zajtrka, pri meni velja manj je več. Marmelada ali sir s kruhom, skuta, jogurt, kosmiči, mlečni riž, jajce - vse mi je všeč, ampak združeno v en zajtrk si pripravim le redko. Velikonočni zajtrk je zajtrk praznovanja, veselja - obilja. Ali z drugimi besedami - miza se na velikonočno nedeljo malo bolj kot ponavadi šibi od dobrot.

Še preden pa sva z Bastianom začela z zajtrkom, sva imela Easter Egg Hunt, malo drugačen kot ga poznamo iz filmov. Čokoladna darilca sva skrila na različni mesti v stanovanju, pripravila pa majhne namige na različnih koncih stanovanja, ki so naju na koncu pripeljali do darilca :) Da le ni vse skupaj samo o hrani :)

Za okrasitev in dekoracijo velikonočne mize sva se potrudila še malo bolj, kot se ponavadi, z velikonočnimi barvami in velikonočnimi motivi.

Manjkala je potica... Sva pa zato sama spekla kruh. Mnjami!

Velika noč ni samo velikonočni zajtrk. Naj gre za katoliško praznovanje ali ne, nekaj velja - velika noč je družinski praznik. Barvanje pirhov pomeni čas, ko se družina zbere skupaj in ustvarja, se zabava in ima lepo. Velikonočni zajtrk je počasen obred, kjer si vzamemo čas, se pogovarjamo, se veselimo in ustvarimo prijetno vzdušje, ki traja...

... tudi med pomivanjem posode na koncu :)

Čas za sončen zajtrk. In coffee to go?

Zajtrk je zame pomemben del dneva. Lahko bi celo rekla, da se po zajtrku moj dan pozna. Če že od samega jutra hitim in nimam časa za zajtrk ali za čaj, to pomeni, da bo cel dan precej hiteči. Po drugi strani počasen zajtrk velikokrat zaznamuje celo dopoldne kot zelo počasno (in pogosto ne precej produktivno). Včasih pa mi uspe najti ravno pravo ravnovesje in zajtrku posvetim ravno dovolj časa, v miru spijem kavo in prelistam časopis. Potem zares začnem dan. Tak, uspešen dan.

                         
                   
                    Pesem za sončen zajtrk in energijo za cel dan - Kiss You! (Ja, One Direction :D)

Ko sem bila prejšnji vikend v Nemčiji, me je presenetilo število kavarnic, ki so vabile z velikim napisom "TO GO COFFEE". Presenetilo prvič zato, ker se mi je to zdelo so yesterday - a se še spomnite, ko smo najprej to videli samo v filmih (spomnim se Sandre Bullock v enem izmed filmov, kjer se je kot policistka prerinila čez celo vrsto ljudi in naročila kavo to go zase in za svoje sodelavce), potem smo pa tudi mi lahko v centru Ljubljane dejansko naročili to go coffee in izgledali super, ko smo šli po Čopovi s kavo v roki? Senzacija. Ampak zdelo se mi je, da smo to nekako prerasli. V Tubingenu pa je to očitno še vedno hit. V Kopenhagnu se mi ne zdi precej oglaševano, čeprav skoraj povsod lahko kavo vzameš tudi za seboj. 

Presenetilo me je pa tudi zato, ker se mi je zdelo, da kavarnice danes želijo promovirati čas za kavo, ne pa hitenja. Hitenje je bilo popularno kakšno leto nazaj, ali pač? Še vedno je nekako "popularno" reči, da si super busy. To pomeni, da se ti dogaja veliko stvari, da super hendlaš vse, da si uspešen. Ampak to je druga zgodba. Ko pa pride do kave, se mi je zdelo, da smo nekako odrasli.

Kar se mene tiče, kave nikoli ne vzamem s seboj. Tega ne maram. Ne samo, da se mi ne zdi popularno, kje pa. Dejstvo, da si rada vzamem čas za kavo (ne samo za to, da jo prevzamem v kavarni, ampak za to, da jo imam dejansko čas spiti!), je glavni razlog. Nikoli nisem marala kave spiti na en dva tri. Jutro s kavo zame pomeni umirjeno jutro, ker imam dejansko čas uživati ob kavi. Drugi razlog je, da, če se ti mudi, itak nimaš časa kave piti na poti, ko pa prideš na faks, v službo ali na sestanek, pa je kava že mrzla. Tretja zadeva je, da plastičnih ali papirnatih "kozarčkov" ne maram preveč. Luštna skodelica ali kozarec za latte (bom o tem v kratkem pisala) je a must zame.

Sicer pa nisem največji kavo-pivec. Moj dan se ne nujno začne s kavo. Čaj (sadni!) je trenutno še bolj pogosta zamenjava. In kavo obvezno pijem z mlekom. Z veliko mleka. Všeč mi je vonj kave in grenak okus, ki ga kava pusti, espressa pa res ne maram. V Franciji je to spet druga pesem :D

Eno pa drži, s kavo ali brez - pomlad je očitno prišla nazaj v Kopenhagen. Čeprav je zunaj komaj kakšna stopinja nad ničlo, je sonce skozi okna najboljša spremljava k zajtrku. Takemu, umirjenemu, takemu, ki pomeni dober začetek dneva! :)

Life is Beautiful

Končno! Pomladni dan :) Čeprav tisti, varljiv, ko je sonce skozi okensko steklo res prijetno vroče, zunaj pa je v resnici kar mrzlo. Ampak vseeno - super lep dan je bil. In kaj boljšega si človek lahko zaželi kot super zanimivo branje o marketingu v nastajajočih tržnih gospodarstvih (joj, v slovenščini se sliši super komplicirano - emerging markets, se pravi Kitajska, Indija ipd.), posladkano s sladoledom z okusom arašidovega masla! Mnjami! Ko dodaš še dobro glasbo, je to pika na i. Pa potem kasneje še božanski danski bagel (res okusen ogromen sendvič, najboljši je chicken and bacon s humusom in curry-jem!) in pomlad se lahko prične :)

                         Pesem za pomladni dan - Life Is Beautiful (Vega 4) 

(Zamižim na obe očesi, da ne vidim snežink v soju ulične svetilke!) 

Jutri bom dan začela z jutranjo kavo ob nemščini, ki jo treniram z "nemškim partnerjem", enkrat ali dvakrat na teden. Z Marcom se dobiva na kavi ali tortici in se pogovarjava po nemško. O razno raznih stvareh, od predavanj na faksu do dizajna do glasbe in filmov. Veselim se jutrišnje kave, malo bolj intenzivna nemščina mi bo po kratkem premoru po podaljšanem vikendu v Nemčiji spet dobro dela :)

Sicer je bil pa tale mesec do danes kar pester in intenziven. Organizirala sem dva dogodka za študente, ki sta oba zahtevala kar nekaj priprav in organizacije, zdaj, ko pa sta oba mimo, se bodo pa zadeve malo umirile v pripravi novih v aprilu. Se že veselim :)

Obešanje perila

Kakor koli čudno (ali pa tudi ne) lahko to zveni, here it goes: rada obešam perilo in ga na koncu tudi zložim. Obešanje perila je zame umetnost. Sprostitev. Ustvarjanje. Dobro se zavedam, da se likanju (ki ga pa ne maram tako zelo) lahko spretno izognem, če perilo lepo obesim. Nogavice vedno poparčkam, da se jih na koncu lažje zloži :) Vse to ob spremljavi dobre glasbe - top! :)

Najboljše je, da se z Bastianom pri tem dobro usklajujeva. On rad kuha in me razvaja z zajtrkom in dišečim čajem, jaz pa poskrbim za to, da ob tem oba dobro izgledava in lepo dišiva :) In stanovanje z nama :)

                         Pesem za obešanje perila      

Malce annoying je pa, ko prideš v pralnico v kleti in so vsi pralni stroji zasedeni. In prvi opere šele čez 19 minut. Ko sem ravno vse pripravila in z zanosom odšla v pralnico. Puf. In your face. Okej, kaj naj. Grem nazaj s polno košaro in upam, da vmes nekdo drug ne vskoči, ko se bom drugič odpravila dol. In ko pridem, nimam sreče. Vse zasedeno. Okej, prav. Pa zvečer.

Ko sem prišla domov, sem zavlačevala s perilom in ko sem se spomnila, da pralni stroji delajo samo do 22h, sem po hitrem postopku odhitela v pralnico.

(To je spet druga zgodba - nočno pranje namreč. Ko sva se z Bastianom preselila in spoznala način pranja, sva bila kar navdušena. Dokler nisva en večer okrog pol desetih odnesla dveh strojev oblek v pranje. Pravi program, prašek, kovanec, mehčalec, START, 47 minut. Okej. Greva nazaj v stanovanje in čez 47 minut nazaj v pralnico. Kjer noben stroj ni več delal. Elektrike v strojih ni bilo več. Nič nama ni bilo jasno, zato sva stroja odprla, da bi preverila, kakšno je stanje z najinimi oblekami. Ko sva ugotovila, da ne prvi ne drugi stroj nista imela centrifuge, poleg tega pa so bile najine obleke še polne praška, nama je bilo vse skupaj še manj jasno. Prinesti dva stroja neožetih oblek nazaj v stanovanje res ni bil piece of cake. Ampak okej - we did it! Naslednji dan, ko sva piece of cake ponovila še enkrat, tokrat v smer pralnice, sva soseda vprašala, kaj se nama je zgodilo s stroji prejšnji večer. "Pralni stroji delajo samo do 22h. Potem se izključijo, da ne motijo stanovalcev." As simple as that. "Tak!" Nauk zgodbe - zdaj veva, da je 21h zadnja šansa za pranje. Če so stroji prosti.)

Danes sem torej ob 21h hitela v pralnico s košem perila. In ugani, kaj sem zagledala v pralnici? Vsi stroji so bili prosti! Juhuhu! Kakšna sreča! Kar smejalo se mi je od zadovoljstva. "A ljudje res ne perejo več zvečer? Čudno. No, super!" Obleke sem zložila v stroj, potem pa kot ponavadi: Pravi program, prašek, kovanec, mehčalec, START, 47 minut. Not.

Ta teden so nam v pralnici zamenjali sistem, da zdaj ne uporabljamo več kovancev, temveč je zadeva postala bolj moderna in uporabljamo posebne kartice in touch pad. U la la, fancy Danska. Dokler ne ugotoviš, da touch pad ne dela in da tokrat ne bo nič s pranjem. 

"Aha, zato so bili vsi pralni stroji prazni. Kakšna sreča, ha?" Pa jutri. Oziroma takrat, ko popravijo touch pad.

Ampak poleg vseh teh dogodivščin s pranjem (ki ga sicer ne maram tako zelo), ljubezen do obešanja perila ostaja :) Če mi najprej uspe perilo oprati :D

Sicer pa... Prva pomlad je odšla tako hitro, kot je prišla. Lepe rumene cvetlice na okenski polici so edini ostanek čudovitih sončnih in pomladnih dni v Kopenhagnu. Ko se po parih dneh sonca zbudiš in odgrneš zavese v pričakovanju s soncem obžarčenih streh, v zameno pa nemo strmiš v pobeljene strehe in neutrudno sneženje, si res lahko rečeš samo eno: narobe svet.

Kakšno je pa pri vas vreme? :)

God nat!*

* Lahko noč po dansko.

Selitev v novo stanovanje ali kako preživeti štiri dneve čiščenja

Novo stanovanje. Sliši se čudovito! Novo pohištvo, nova postavitev, novi predel mesta. In tudi je čudovito. Enkrat, ko je selitev končana. Kar se pa (v)selitve tiče, se pa ta ideja o čudovitosti lahko v trenutku spremeni v nočno moro. Dobesedno.

Ko najameš stanovanje za malo manj kot pol leta, si želiš, da je stanovanje opremljeno. Izogniti se želiš kupovanju kuhinjskega pribora, delov pohištva in povštrov, ker je na koncu dogodivščine vse skupaj težko nekomu prodati. Ali pa se enostanvo ne želiš ukvarjati s tem. Vsaj tako sva razmišljala z Bastianom.

Ko pa prideš v stanovanje, vznemirjen in s slavnimi metulji v trebuhu, in zagledaš umazana tla, prašno pohištvo, namaščeno kuhinjo in mačje dlake na vsem izmed naštetega (kmalu vključno s sabo), si zaželiš, da pred teboj v stanovanju ne bi živel nihče. In ko mačje dlake čistiš iz kozarcev iz omare, s polic v hladilniku, z omarice v kopalnici in s kovtra na postelji, si zaželiš, da bi tudi kuhinjski pribor, dele pohištva in povštre kupil sam.

Ali pa si zaželiš, da bi se z lastnikom stanovanja dobro dogovoril o standardih čiščenja stanovanja ter vse skupaj napisal v pogodbo. Tako se lahko izogniš štirim dnem čiščenja in po vselitvi dejansko začneš živeti v stanovanju. Takoj.

Oh, ja. No, pa sva se nečesa naučila. Vsaka izkušnja je nekaj vredna. Stanovanje pa… Zdaj, ko je res prečiščeno in se še človek, ki je alergičen na mačka, ne bi pritožil, je res lepo. V danskem stilu, z veliko belega pohištva, z dosti svetlobe in brez zaves. Zdaj se končno lahko začne najboljši del – DIY opremljanje, jaz rečem. Prazne stene zapolniti z domiselnimi  idejami, okenske police z luštkanimi dodatki in mizico v dnevni sobi s čajem. In kavč s toplo dekco za tople večere.

Po tednu na Švedskem :) Se oglasim kmalu!

DIY: Jar for 2013

Novo leto je ponavadi prelomnica, čas, ko se odločimo, da bomo tokrat pa res vsako jutro telovadili, jedli bolj zdravo in zmanjšali stres. Prve dni novega leta imamo nove zaobljube jasno pred očmi in motivacija je na višku, potem pa že konec februarja papir z zaobljubami nekam pospravimo, ker češ, zdaj pa že vemo na pamet, kaj si želimo, in sčasoma nanj pozabimo. Vse do novega leta, ko starega seznama skoraj ne najdemo več, ampak to itak ni pomembno, ker je čas za nove zaobljube.

Sliši se narobe. Kaj pa, če bi letos šli malo drugače? Zaobljube so fine, vsekakor jih lahko napišemo in se potrudimo, da se nanje spomnimo tudi poleti. Navdušila pa me je čudovita ideja, ki je res enostavna, a na koncu novega leta pričara čudovito vzdušje. Takole gre tale ideja:

*

Start

2013

off with

an empty jar

and fill it with

notes about good

things that happen.

On New Year’s Eve, empty

it and see

what awesome stuff happened that year.

Svoj kozarec bom naredila v kratkem in poskrbela, da se bom na koncu leta z nasmehom spominjala majhnih pozornosti in simpatičnih dogodivščin, ki mi bodo lepšale leto.

Upam, da ste lepo skočili v novo leto, ter vam želim čim bolj polne kozarce za 2013 (šment, jar se sliši tako boljše...). 

Pa srečno!

One exam down, three more to go. Joy joy joy!

Zadnjič sem obljubila, da je s super božično jelko izpitno obdobje takoj odtenek bolj čarobno. Danes lahko obljubim,da je po enem štiriurnem izpitu in osmih božičnih pesmih izpitno obdobje še dodaten odtenek bolj čarobno :) Uf, le kaj bo po koncu vseh izpitov! 

Štiriurnih izpitov sem vajena. V Franciji imamo skoraj vse pisne izpite dolge štiri ure. Essay type. Danes pa sem prvič izpit pisala na računalnik. Študij na biznis šoli je vsekakor tehnološko napreden, ugotavljam že vse od septembra, ko sem si v knjižnici sama prvič prek posebnega sistema izposodila knjigo. Pred izpitom sem se spraševala, kako bo to izgledalo na koncu, in zdaj vidim, da lahko skoraj deset strani dolgo nalogo natipkaš in premisliš in preštudiraš v štirih urah. Hm. Morda mi to lahko prav pride za 15-strani dolgo raziskovalno nalogo, ki jo moram napisati v štirih dneh.

Project Management, moj prvi letošnji izpit, je bil open book exam, kar pomeni, da smo lahko imeli s seboj vse zapiske, knjige, PowerPointe, samo interneta ne. Če odmislim začetno mrzlično brskanje po dobro urejenih papirjih in zapiskih in učbenikih in tekstih (še dobro, da sem se zavedla trapaste evforije preden sem ves čas zapravila za iskanje dodatnih idej), mi je open book exam zelo všeč. Zelo realen. Poudarek ni na memoriziranju teorij in dejstev, temveč na razumevanju in na tem, da znaš naučeno dejansko uporabiti. Mislim, da se mi je prvič v mnogih letih zgodilo, da večer pred izpitom nisem študirala in zaradi tega nisem bila "kaznovana" ali nervozna. Ko veš, da vse razumeš in moraš to samo uporabiti, da pa tiste res pomembne teorije ne boš pozabil, ker bo dejansko napisana na listu pred teboj, se učenje na pamet izgubi nekje v snežinkah, ko pogledaš skozi okno.

Sicer pa je Kopenhagen prekrit s snegom. Povsod. Razen na kolesarskih stezah, ki so včasih boljše splužene kot ceste :) Svet se tu vrti čisto povsem normalno. Tekači tečejo dobro oblečeni, kolesarji koles ne pustijo doma. Inspiring!

PS: DIY projekt, obljubljen tule, bo objavljen jutri! Končno :)

DIY novoletna jelka

December je. Močno, a obenem počasi in čarobno sneži. Snežinkasti kosmiči se lepijo na okna, če pa pogledaš globoko v daljavo, snežinke kar lebdijo v zraku. Prva adventna svečka gori, toplo je, v ozadju pa se sliši umirjena božična glasba. December je. Čarobni mesec.

Z Bastianom sva se med premorom med študiranjem za decembrske izpite malo pozabavala in bila kreativna. (Predbožična) darilca sva do sedaj skrivala po omarah, ker novoletne jelke nisva nameravala kupiti. Potem pa sva dobila to simpatično idejo - narediva svojo smrečico. Unikatno smrečico. Najino, kjut smrečico.

Iz kupa katalogov sem izbrala luštne strani in izrezala trikotnike, Bastian pa je pripravil selotejp. Lepiti na steno je sitno, ker se sledi selotejpa težko odpravi, na oknu pa se zdi popolno! In še sneženo ozadje je čarobno, ko pa posije sonce, je celotna smrečica obsijana.

Pobrskala sva po omarah in pod smrečico postavila nekaj darilc. Odločila sva se namreč, da si tekom celega meseca podarjava manjša darilca, tista za grande finale pa so še vedno skrita. Obljubim - izpitno obdobje je takoj odtenek bolj čarobno :)

Liebe Shop, super cute shop - Kjut trgovinica

http://liebeshop.dk/

Včeraj sem v centru Kopenhagna odkrila res kjut dansko trgovinico z najbolj luštnimi šalčkami, skodelicami za sladkor, prstančki in mnogimi drugimi ljubkimi stvarmi. Večina je narejena iz danskega porcelana, pa tudi pletene in usnjene zadevice se najdejo. 

Prepoznavni element so pastelne barve. Vse bi imela!

Cena je... visoka. Za šalčke odšteješ od 20 do 70 eur, se pa najde tudi kakšen cenejši izdelek. Če le pobrskaš malo :)

Luštkane šalčke za skadkor. Ali nakit. Ali kaj tretjega.

Prstančki

Enostavne skodelice s črkami. K kot Katie :)

Tudi okraski za novoletno jelko se najdejo. Kjut.

Mmmm, kako lepo diši!

Okej, prav, priznam - morda pa se res znoči malček hitreje kot v Franciji ali Sloveniji. Ali pa je tema hitreje malo bolj mračna. Pa vendar - ne lažem, če rečem, da ne vpliva na moje počutje in da se mi, če ne bi ljudje delali takega buma iz tega, sploh ne bi zdelo nič posebnega.

Ali pa si samo jaz znam popestriti popoldne ali večer na poseben način - s peko zimskih piškotkov! Ideja je bila pravzaprav Sebastianova. Ready, set, ACTION! Pa sva spekla slastne marmeladne in Nutelline žepke.

Bi recept? Tule je! Za veliko sladkih užitkov!

• Sestavine:
• 350 g moke
• 1 maslo
• polovica kisle smetane ali jogurta
• ščepec soli
• 1 vanilijev sladkor


• Nadev:
• poljubna marmelada ali Nutella


• Posip:
• sladkor v prahu

• 1



• 2



• 3


• 4

• Med moko natrgamo mehko maslo (sobne temperature) in sol. Dodamo smetano in vanilijev sladkor in zgnetemo v krhko testo. Če je potrebno, dodamo še toliko moke, da se testo ne prijema na podlago.


• Testo razvaljamo na pol cm debelo. Izrežemo kroge z modelčkom ali s kozarcem. V sredino vsakega krogca damo žličko marmelade ali Nutelle in krog prepognemo, nato pa z vilicami stisnemo robove. Pazimo, da ne dodamo preveč marmelade ali Nutelle, da ob prepogibanju ne steče ven.


• Pečemo 10 minut pri 180 stopinjah.


• Ko so piškoti ohlajeni, jih potresemo s sladkorjem v prahu.

Dober tek!

WTPh? - What the Phonics

Pred časom sem omenila, da sem se začela učiti danščino, a dlje od tega nisem šla v zapisu. Zdaj, po slabem mesecu učenja jezika in dveh mesecih v Kopenhagnu mislim, da lahko pokomentiram ta komplicirani jezik, ki se včasih zdi primeren samo za vikinge.

Prvi korak v danščino naredimo že, ko “Kopenhagen” izgovorimo po dansko – København. Nekateri to izgovorijo kot [kébênhaun], spet drugi kot [kǝbenhaven], tretji namesto N izgovorijo M [kǝbeMhaun] in še bi lahko naštevala.

Na prvi pogled se zdi kot izgovorjava francoskega avta Peugeot: [pižo], [pêžo], [pǝžo], [peđo] itd.

Res je – v obeh jezikih mrgoli besed, ki se na primer napišejo s precej več črkami, kot jih na koncu dejansko izgovorimo. Glavna razlika med francoščino in danščino pa je, da v francoščini vseeno obstaja pravilo za izgovarjanje (z manjšimi izjemami, ampak v glavnem pa velja), česar pa Danci ne poznajo.

Glavni izziv danščine je torej res izgovorjava. Zaenkrat je slovnica precej enostavna (sem slišala, da tudi ta slej ko prej postane »vikingška«), besede pa so velikokrat napisane (!) podobno kot v angleščini ali nemščini. Izgovarjanje pa... Nekdo je rekel: »If you don't know Danish, your best guess will probably not even be close.« Very motivating indeed.

O čem govorim? Poglej si tale posnetek z inovativno idejo:

 

Priznati moram, da sem na začetku imela težave z motivacijo za učenje danščine, in to kljub prvotnemu navdušenju. Kadar sem delala domačo nalogo, nikoli nisem vedela, če sem besede prav izgovorila. Ko sem poslušala izgovorjavo na CD-ju,  se mi je zdelo, da tudi dva različna Danca isto besedo izgovorita drugače. Skratka – precej frustrating.

Po drugi strani je melodija jezika precej lahka za imitiranje. Tudi danski naglas v angleščini je precej reprezentativen in zdi se ti, da se boš jezika naučil precej hitro. Pa gre vseeno malo bolj počasi.

Motivacija se kljub vsemu vrača, ko se učim besede, ki jih iz vsakdanjega življenja že poznam. Dnevi v tednu? Kaj lažjega – na vsaki trgovini so napisani na odpiralnem času. Hrana? Ko se deset minut v trgovini sprašuješ, če je zadeva v mini tetrapaku mleko, jogurt ali smetana, si mimogrede zapomniš vse tri besede (in potem ugotoviš, je obstajajo besede še za kefir in sto drugih različič mlečnih izdelkov, in ne veš, ali gre za posebno vrsto mleka, jogurta ali smetane).

Živeti v državi, kjer govorijo jezik, ki se ga učiš, je res pomembno. Predvsem koristno. Tudi če ne govoriš aktivno, je jezik s tabo na vsakem koraku. Slišiš melodijo, vidiš čudne črke (ø, å, æ ...) in podobno. Možgani delujejo, čeprav se včasih tega ne zavedamo. Hm... Morda bom začela gledati dansko televizijo! :D

Hej hej!
[haj haj]
Bye! ;)

Life from National Gallery of Denmark

Ta teden so krompirjeve počitnice na Danskem. Večini staršev ni treba v službo, otroci so šolske torbe pozabili nekje na bež podu svoje sobe, mesto pa je zaživelo. Na vsakem koraku se nekaj dogaja, sploh prireditve za otroke pa so vseprisotne. Wonderfall je beseda, ki povzame vse, saj je namreč projekt, ki skrbi, da Kopenhagenčanom ta teden ni dolgčas. Še več - da si bodo krompirjeve počitnice z veseljem zpomnili.

Ko sem razmišljala, katerega izmed dogodkov se bom udeležila danes popoldan, mi je v oko padel Jazz for Kids. Dogodki za otroke so najboljši! Otroci želijo vedno stvari sami preizkusiti, se jih dotakniti, ustvarjati. Ko sem videla kombinacijo glasbe, umetnosti, vesoljskih planetov in pošasti, sem vedela, kje bom čez kakšno uro.

V Narodni galeriji.

V Narodno galerijo še nikoli nisem šla. Mimo sem se že večkrat peljala, ampak v današnjem jesenskem sončnem dnevu se mi je zdela res čudovita! Ko sem vstopila, dogodka za otroke ni bilo težko najti.

Všeč mi je, kako so organizatorji pripravili dogodek. Nič kompliciranja z mizami in stoli, z dodatnimi blazinami za sedeže, da tudi najmanjši lahko dosežejo mizo in se sklonijo po lepilo. Enostavno so različne elemente postavili kar na tla, okrog pa majhne okrogle preproge različnih barv, na katere se vsak lahko usede. Lego kocke za ustvarjanje, barvice in "lepilo iz cvetličarne", tisto, električno v pištolici :)

Razigrani otroci povsod, ki ustvarjajo od res kompleksnih izdelkov do simpatičnih poskusov (kako spustiti karton navzdol po ograji). Res prijetno presenečenje pa je tudi število staršev, ki ne samo stojijo zraven, temveč ustvarjajo z otroki. Ne ustvarjajo namesto njih, temveč ob njih. Prav zanimivo jih je opazovati.

V ozadju je jazz glasba z vso potrebno tehnologijo, kjer se lahko otroci preizkusijo v DJ-anju, igranju električnega klavirja, vse to s slušalkami na glavi, kot pravi profesionalci. Res luštno vzdušje!

(Mislila sem sicer, da bom našla kaj, kjer bom tudi sama lahko sodelovala, ampak moram priznati, da me tokrat dogodek ni privabil k ustvarjanju. Posedela sem ob otrocih kakšno urco in napisala tale zapis, zdaj se bom pa sprehodila po galeriji. Upam, da so mislili na turiste z angleščino...).

Lep jesenski dan!

Weekend DIY

Nedolgo nazaj sem na blogu Babushke videla res simpatično idejo o predelavi starih ‘palet’ in ‘gajbic’ v nekaj novega. Nad idejo sem se čisto navdušila, saj so bile gajbice zame vedno nekaj prašnega, umazanega, tu jim pa dodamo čisto drugačen privdih! Luštno!

Ampak gajbice pri meni ne ležijo kar povsod po stanovanju. Kje bi dobila kakšno, da jo polepšam? Iz mojih ust v božja ušesa, ko smo s prijatelji pojedli gajbico breskev, me je na koncu čisto nepričakovano pričakala prazna gajbica!

Woohoo! Ampak iz ene same gajbice težko narediš kar koli od predlaganega na omenjenem blogu. Hm. Po tem ko sva jo s Sebastianom en teden prelagala z enega mesta na tleh na drugega, drug teden pa jo uporabljala za blokiranje balkonskih vrat, da se ob vetru niso takoj sama zaprla, mi je danes ob kartanju v glavo šinila super ideja!

Včeraj sva šla v res simpatično teater-kavarnico v mestu in preizkusila danske bionapitke Naturfrisk - pomarančno in limonino gazirano pijačo. Bila nama je kar všeč, še posebej pa sta nama bili všeč steklenički. Prinesla sva ju domov in previdno sprala, potem pa postavila na mizo. Kaj pa zdaj? Nad stekleničkama sva bila res navdušena, ampak nisva jih imela kam postaviti. Vsaj ne tako, da bi se nama zdelo fino. 

Ko sva kartala, sva razmišljala, tako, čisto spotoma, kaj bi s tema stekleničkama. Ugotovila sva, da nama v stanovanju, kjer imava sicer vse, kar potrebujeva, manjkajo police. Nobenih polic na stenah nimava. Ko sva že razmišljala in se hecala, da bi šla lahko kupit police, mi je iznenada šinila v glavo idela!

Kaj pa, če bi namesto polic uporabila gajbico!!!

Nad idejo sva se res navdušila ter razmišljala, kje bi dobila vrv, tako, dobro špago, da bi gajbico obesila na steno. Ko sva preiskala vse možne zadevščine, sva našla simpatičen rdeč trak za zavijanje papirja. Okej, to bo kul zaenkrat! Dajva uporabiti kar tole! Škarje v roke, merjenje dolžine trakcev, pa potem višine na steni. Malo spusti! Okej, skoraj, ne ne, malo višje! Čakaj, da grem od daleč pogledat!

Tako, pa sva jo obesila :) In potem še zadnji korak - steklenički! Čisto sva navdušena nad nalepkami na stekleničkah - vsak okus ima svojo, tako, starinsko, res lepo!

Danes je v Kopenhagnu izjemno sončen dan. Malo mi nagaja, ko pišem tale zapis, ker se moram sončnim žarkom kar malo skrivati, da vidim, kaj pišem.

Kombinacija sonca, dobre glasbe, muffinov, kartanja, super DIY mini projekta -

the best blend for the best weekend.