HOME |



Showing posts with label Seaside. Show all posts
Showing posts with label Seaside. Show all posts

Friday, August 26, 2016

Amazing restaurant Veduta Bernardin, Slovenia



I was never a big fan of seafood. When I was little, my mom was usually quite upset when we went to a restaurant at the seaside. Everyone at the table ordered something sea-like, at least the seafood pizza if not a fish or calamari. I on the other hand wasn’t much of an experimenter so I simply went with the Wiener Schnitzel and fries (and I’m not even such a meat eater, haha).

I’ve grown up a bit since, but I’m still not a big seafood fan. However, every now and then I let myself be seduced by the things I usually don’t really like. This is how I got to eat the best calamari ever during the holidays at the Slovene seaside with my boyfriend.

Morska hrana nikoli ni bila moja najljubša hrana. Ko sem bila mlajša, se je moja mama na morju pogosto jezila, ko smo šli v restavracijo. Vsi so naročili nekaj morskega, vsaj morsko pico, če ne rib ali kalamarov. Jaz pa nisem želela biti razočarana in sem enostavno naročila preizkušen dunajski zrezek s pomfrijem (pa sploh nisem neki strastni mesojedec, haha).

Zdaj sem malo večja, ampak še vedno nisem velik ljubitelj morske hrane. Vsake toliko pa se vendarle rada pustim presenetiti. Tako sem med počitnicami s svojim dragim na slovenski Obali jedla najboljše kalamare ever.



Restaurant Veduta in Bernardin, just a few steps away from Piran and hidden from the hustle and bustle of Portorož, treated us really great, not only with the great food and impeccable service but also with the beautiful location, overseeing the sea and offering us the much needed shade in the hot lunch-time.

We hit it of with the seafood tris. On a beautifully prepared plate, we had quite a few bites of delicious octopus, enjoyed the tuna spread and mixed it up with sardines with pine nuts, onions and raisins. A blend of sweet and salty, creamy and slightly crunchy. A bit of olive oil and lemon juice to make it just perfect and voilà!
Restavracija Veduta v Bernardinu, ki je samo korak stran od Pirana in hkrati skrita pred bučnim Portorožem, naju je res odlično pogostila. Ne samo z odlično hrano in super strežbo, temveč tudi s čudovito lokacijo z morjem v ozadju ter senco, ki sva jo v tem vročem času za kosilo še kako potrebovala.

Začela sva z morskim trisom. Na lepo pripravljenem krožniku sva imela okusno hobotnico, tunin namaz in sardine s pinjolami, čebulo in rozinami. Čudovita mešanica sladkega in slanega, kremnega in hrustljavega. Še malo olivnega olja in limoninega soka in voilà!




The main dish? One word: calamari. I’ve never had my very own plate of calamari in my life. This time, the owner of the restaurant offered us a mix of grilled and fried calamari with fries. The smell of salt in the air, the hot weather and a bit of wind in my hair made me realize I felt ready to indulge into the sea atmosphere and take a leap of faith. It was amazing!


Glavna jed? Z eno besedo: kalamari. Priznati moram, da še nikoli v življenju nisem imela čisto svojega krožnika kalamarov. Tokrat nama je prijazni lastnik restavracije ponudil mešanico ocvrtih kalamarov in kalamarov na žaru s pomfirjem. Vonj soli v zraku, vroče vreme in malo vetra v laseh so me spodbudili k tej morski spontanosti in zaupala sem lastniku restavracije. Kalamari so bili odlični!




When you are at the Slovenian seaside, it is sometimes difficult to decide which restaurant to go to. They often seem rather similar to each other so at the end it is not just the meal that convinces you.

Great food aside, our lunch in Veduta was a very pleasant experience. From the moment we arrived, we felt as if we came to a friend’s house. The owner has welcomed us very warmly and discussed our wishes with us. The staff was very kind too and always served us with a smile. We will sure come back the next time we’re around. I think I’ll try one of their delicious seafood risottos then…


Ko prideš na slovensko Obalo, se je včasih kar težko odločiti, katero restavracijo izbrati. Pogosto vse ponujajo precej podobno ponudbo, tako da na koncu ni samo hrana, ki pomaga pri odločitvi.

Če o odlični hrani sploh ne govorim, je bilo najino kosilo v Veduti res zelo prijetna izkušnja. Od trenutka, ko sva vstopila v restavracijo, se nama je zdelo, kot da bi prišla v hišo prijatelja. Lastnik naju je toplo sprejel in se pogovoril o najinih željah za kosilo. Osebje je bilo prav tako zelo prijazno in naju je vedno postreglo z nasmehom. Zagotovo se bova oglasila naslednjič, ko greva na Obalo. Mislim, da bom takrat poskusila eno izmed slastnih morskih rižot…



INFO
Veduta Bernardin
Address: Bernardinska Reber 5a, 6320 Portorož, Slovenia
Webpage: http://www.veduta-bernardin.si/

Sunday, December 21, 2014

Travel to Tel Aviv



Sončni dnevi, kot je bil današnji, me namesto v božično decembrsko vzdušje popeljejo nazaj v poletni (čeprav koledarsko jesenski) Izrael. Pogosto se vprašam, koliko dni je dovolj za krajše potovanje, in skoraj vedno se zdi, da nikoli ni dovolj časa za odkritje vseh kotičkov. Ko potujem v eno mesto, se mi vendarle 5-7 dni zdi fino, ko pa obiščem več krajev ali potujem po državi, pa rada dodam še par dni več. V Izrael sem tako odšla za 11 dni, se na koncu kar dodobra znašla v Tel Avivu, obenem pa odkrila kar nekaj ostalih čudovitih mest (Jeruzalem, seveda, pa Tiberias in več), parkov, puščav in oaz. Tudi na palestinska ozemlja sem šla za kratek čas in tako dodobra izkoristila svoje prvo potovanje v Izrael, kamor se bom gotovo še vrnila.

Tel Aviv ni bil moja ljubezen na prvi pogled, a sem kmalu vzljubila hebrejske napise, čudovite ulice Neve Tzedeka, hrano (oh, hrano!!), Bauhaus arhitekturo, tržnice, mestne grafite, hipsterski Florentin, čudovite sončne zahode in, seveda, obalo. Najboljši začetek seznanjanja z mestom? Sedi in jej. To sem prvi večer sfalila, ko sem hodila po bolj kot ne zapuščenih ulicah enega predela mesta in se spraševala, če je to res Tel Aviv. Naslednje jutro sem začela ponovno. S hrano.

Humus, tahini, falafel, kruh, ki se kar topi v ustih, okusni paradižniki z meto, čičerika in siri, zraven pa kozarec limonane (izboljšana verzija limonade) ali soka granatnega jabolka, za konec pa še sladke slaščice - heaven!

Sunny days like the one we had today don't put me in the Christmas mood but rather take me back to summery (although according to calendar autumnal) Israel. I often wonder how many days are enough for a shorter trip and it almost always seem that there is never enough time to discover all the little places. When I travel to one city only, nevertheless, 5-7 days seem somehow reasonable. When I visit several cities or travel across a country, I like to add a few days more. I travelled to Israel for 11 days and it resulted in my rather good orientation in Tel Aviv, nice exploration of some other beautiful cities (Jerusalem, of course, and Tiberias and more), parks, deserts and oasis. I also went to the Palestinian territories for a short while and thus made the most of my first travel to Israel, where I will surely return.

Tel Aviv wasn't my love at first sight, but I soon got to love hebrew signs, charming streets of Neve Tzedek, food (oh, food!!), Bauhaus architecture, markets, street art graffiti, hipster Florentin, beautiful sunsets and, of course, the coast. The best way to get to know a new city is to sit down and eat. I messed this up the first evening when I walked the deserted streets of one part of the city, wondering whether this was the real Tel Aviv. The next morning I got it right. With food.

Hummus, tahini, falafel, bread that melts in your mouth, delicious tomatoes with mint, chickpeas and cheeses, together with a glass of limonana (better version of a lemonade) or pomegranate juice, and to end with sweet pastries - that's what I call heaven!



Moji prvi občutki Tel Aviva so se ves čas spreminjali. V enem trenutku sem bila navdušena, v naslednjem presenečena. Mešanic vseh vrst je ogromno v tem mestu. Staro in novo Tel Aviva se tako prepleta, da sprva lahko kar malo zmede. Čas je zelo relativen: ko stojiš na vrhu Stare Jaffe pred srednjeveško krščansko cerkvijo in se sprehajaš po tlakovanih uličicah, v daljavi vidiš Bauhaus hiše, hotele in nebotičnike. Z eno nogo si lahko na dinamični tržnici, z drugo pa na umetniški hip ulici. Pa vendar je temu vsemu skupno to, da ti hitro zleze pod kožo.


My first feelings about Tel Aviv were all the time changing. One moment I was excited, another moment surprised. Mixtures of all kinds are infinite in this city. The oldness and the newness of Tel Aviv is so overlapping, that it can almost be confusing. Time is very relative: when you stand on the top of Old Jaffa in front of a Christian church from medieval times, you can see Bauhaus buildings, hotels and skyscrapers in the distance. You can stand with one foot on a dynamic market and with another on a hip artsy street. And yet - you get to take fancy to this all very quickly.








Posebno mesto na ulicah Tel Aviva ima umetnost. Ulični grafiti so vseprisotni, pa tudi sicer je v mestu precej manjših butikov in art tržnic z ročnimi deli lokalnih umetnikov.


A special place on the streets of Tel Aviv goes to art. Street art is everywhere and there are several smaller boutiques and art markets with crafts and handwork of local artists.



In tu je morje. Več besed ni potrebnih.


And there is the sea. No other words needed.

Sunday, July 27, 2014

Seagulls in Paris - Galebi v Parizu



Despite the summer time, I don't really have holidays. Well, I had a month off in May, which is not too bad, right, but I have been working since June. And to be honest, I don't complain. I still have evenings and weekends to enjoy, and in August, I will have some longer weekends for shorter trips.

I miss the sea though. The Paris Beach has just opened last week along the Seine, but despite the sand and the palm trees it is not the same. I miss the smell of the salt and the infinite view of the sea. Strangely enough for some people, I am excited about the presence of seagulls in Paris. When I heard them for the same time, I thought I was dreaming. Seagulls in Paris?? An old lady later on told me that they sometimes follow the ships on the Seine and finally stay in Paris given that there is a lot of food they can find. Apparently they are very urban seagulls, I hear :D I probably wouldn't be able to distinguish between the sea and the urban seagull, but I simply adore the sound they are making when they fly above the rooftops of parisian houses. It almost makes me feel like I am somewhere at the seaside too.
Ne glede na poletni čas sama nimam počitnic. No, imela sem počitniški maj, kar tudi ni slabo, ampak od junija naprej delam. In iskreno rečeno se ne pritožujem. Še vedno mi ostane čas za poletno uživanje v večerih in med vikendi, v avgustu bom imela pa še par daljših vikendov za krajše izlete.

Pogrešam pa morje. Pariška plaža se je odprla prejšnji teden vzdolž Sene, ampak kljub pesku in palmam ni isto. Pogrešam vonj soli in pogled na neskončno morje. Nekaterim se zdi izredno čudno, ampak jaz sem navdušena nad galebi v Parizu. Ko sem jih prvič slišala, se mi je zdelo, da sanjam. Galebi v Parizu?? Starejša gospa mi je enkrat kasneje povedala, da galebi včasih sledijo ladjam, ki plujejo po Seni, vse do Pariza, potem pa kar ostanejo v Parizu, saj tu očitno najdejo dovolj hrane. Pravijo, da so ti galebi precej meščanski, hehe. Sam najbrž ne bi razločila morskih in meščanskih galebov, ampak jaz enostavno obožujem zvok, ki ga slišim, ko preletavajo pariške strehe. Skoraj se mi zazdi, da sem tudi sama nekje na obali.

Thursday, January 23, 2014

Barcelona #2





If you are traveling to Barcelona by plane and take the bus to the city centre, you will most probably get to Plaça de Catalunya (the two photos above) and continue your way from there. It is a large and very busy square, surrounded by shops and restaurants and iStore and banks and everything else basically. It is dividing the city in two quite different parts, I would say. For me it was almost always the central point from where I got everywhere I wanted. To La Rambla (which was not at all full of tourists at that time of the year, yey!), to small and narrow streets of the old part of the city centre, or to the sea. Even thought it is a very busy place to be in Barcelona, it can actually be beautiful with its fountains and nice green areas. And in any case you can't really avoid it :)
Če potuješ v Barcelono z letalom in se z avtobusom odpelješ do centra mesta, najverjetneje prideš na trg Plaça de Catalunya (na zgornjih fotografijah) in nadaljuješ od tam. Gre za velik in zelo živahen trg, obkrožen s trgovinami in restavracijami in iStore in bankami in vsem ostalim pravzaprav. Sama bi rekla, da deli mesto na dva precej različna dela. Zame je bil skoraj vedno neke vrste glavna točka, od katere sem šla povsod, kamor sem želela. Do La Ramble (ki sploh ni bila polna turistov v tem času leta, jupi!), do majhnih in ozkih ulic v starem delu mesta ali do morja. In čeprav je res zelo hiteč del mesta, je v resnici s svojimi fontanami in zaplatami trave in nizkih dreves zelo lep trg. In v vsakem primeru se mu skoraj ne moreš izogniti :)




Barcelona differs very much from Paris. This can mainly be seen by the architecture. Barcelona is full of mediterranean flair. A lot of buildings resemble Arab rather than continental European world. Also, just a few steps from Horta and from the forrest, for instance, you find yourself passing the palm trees and in the city centre orange trees. The sea also plays a big role, having nothing in common with parisian Seine.
Barcelona je precej drugačna od Pariza. To se predvsem pozna po arhitekturi. Barcelona je polna mediteranskega pridiha. Precej zgradb spominja bolj na arabski kot evropski celinski svet. Par korakov iz Horte in gozda, na primer, hodiš mimo palm in v centru mimo pomarančevcev. Morje prav tako igra pomembno vlogo, ki nima nič skupnega s pariško Seno.











What Paris and Barcelona have in common is the Arc de Triomf. Nevertheless, apart from the name they don't have much more in common. The one in Barcelona, though, is a very interesting way to a really beautiful park, Parc de la Ciutadella. They say it is usually packed with tourists but in my case the park was a calm oasis with a few joggers and mothers with strollers. The park which also accommodates a zoo is very diverse - form the lake, ducks and geese to the red carpets of flowers and diverse architectural styles. It is really worth visiting, even thought there are no Gaudi "benches" (as in the park Guell). Even more, on the way there from Plaça de Catalunya you can pass the neighborhood El Born, a really nice, a bit funky part of the city with small shops, galleries, tapas, of course and a special charm.
Kar je skupno Parizu in Barceloni, je slavolok zmage, barcelonski Arc de Triomf. Razen imena sicer nimata veliko skupnega. Je pa Barcelonski slavolok res zanimiva pot do čudovitega parka, Parc de la Ciutadella. Pravijo, da je park ponavadi poln turistov, ampak v mojem primeru je bila to mirna oaza s parimi tekači in mamicami z vozički. Park, v katerem je tudi živalski vrt, je zelo raznolik - od jezera, račk in gosk do rdečih preprog rož in do različnih stilov arhitekture. Vsekakor vredno ogleda, čeprav ni Gaudijevih "klopc" (kot v parku Guell). Kar je še boljše, je do parka prideš od Plaçe de Catalunya tako, da prečkaš El Born, res prijeten del mesta z majhnimi trgovinicami, galerijami, tapas, seveda, in posebnim čarom.










What I miss now here in Paris (apart from the sea) are Spanish colors. In Barcelona there is really a lot of colors, even in January. Houses are often colored, the washed clothes, which people even in not-so-summery January dry outside, are colorful, and I could keep going. Maybe Gaudi left more to the Spanish people than architecture :)
Kar pa zdaj včasih pogrešam tu v Parizu (poleg morja), so španske barve. V Barceloni je barv res veliko, tudi v januarju. Hiše so pogosto barvaste, perilo, ki ga ljudje tudi v ne-tako-poletnem januarju sušijo zunaj, je barvasto in še bi lahko naštevala. Morda je Gaudi Špancem pustil več kot samo arhitekturo :)







I could go on and on with my Barcelona, my favorite spots and my experiences. But if you ever travel there, you need to make it yours to enjoy it. Still - two secret tips that you cannot read in any Lonely Planet guide:

1/ Go visit Palo Alto
Its gardens have served as a backdrop for films, including Woody Allen's Vicky Cristina Barcelona. It's a cool Spanish arty Silicon Valley and if you don't take the metro to get there, you will walk through a very untypical industrial part of Barcelona. I was wondering where I was going at some moments on my way, but it was worth it.

2/ Rooftop of the Hotel 1898
It is closed during the winter but if I go back, this is where I will go first :)
Lahko bi pripovedovala še in še o svoji Barceloni, o svojih naljubših kotičkih in svojih dogodivščinah. Ampak če kadar koli potuješ tja, moraš najbolj poslušati sebe, da doživiš največ. Ampak vseeno - dva skrivna namiga, ki jih ne moreš prebrati v nobenem Lonely Planet vodiču:

1/ Pojdi pogledat Palo Alto
Vrtovi Palo Alta so večkrat služili kot prizorišča v filmih, vključno s filmom Vicky Christina Barcelona Woodyja Allena. Je res super španska malce umetniška Silicijeva dolina, in če ne greš tja z metrojem, te pot do tja vodi skozi zelo nenavaden industrijski del Barcelone. Sama sem se parkrat vprašala, kam grem, ampak se je splačalo.

2/ Terasa Hotela 1989
Pozimi je zaprta, ampak če grem kdaj nazaj, bo to prvo, kamor bom šla :)





And last but not least… I actually enjoyed traveling with Ryanair. There it goes, I said it. I can’t really believe it after all my unpleasant experiences with this company, but this time I really can’t complain about anything. And the morning airport was just beautiful. What more can you wish for when you leave a city...
In za konec… Priznati moram, da sem v bistvu uživala v potovanju z Ryanairom. Evo, pa sem res napisala to. Po nešteto res neprijetnih izkušnjah z Ryanairom (in nešteto obljub, da z njimi ne bom več potovala), kar ne morem verjeti, ampak tokrat se res ne bi mogla pritoževati nad ničemer. In jutranje letališče je bilo res čarobno lepo. Kaj več si lahko želiš ob odhodu iz mesta...


Wednesday, January 15, 2014

Barcelona



Last year this time I was in Stockholm, enjoying the winter wonderland. This year I went for something quite different. If I needed to describe my Barcelona, I would say: Orange trees, Mediterranean architecture, palm trees – and the sea. And a friend and football. I could also say rebajas (sales), Plaça de Catalunya and Avinguda Diagonal, but I prefer the other choice. I am skipping Gaudi and all the buzz around him on purpose and ignoring the cold evenings.

I (again) decided not to play the tourist but rather try to feel the life and habits of people here. I will soon share them with you :)
Lani takle čas sem bila v Stockholmu, kjer sem uživala v zimski pravljici. Letos sem se odločila za nekaj precej drugačnega. Če bi morala svojo Barcelono opisati s parimi besedami, bi rekla: pomarančevci, mediteranska arhitektura, palme – in morje. In prijatelj in nogomet. Lahko bi tudi rekla rebajas (razprodaje), Plaça de Catalunya in Avinguda Diagonal, ampak mi je druga izbira bolj všeč. Namerno se izogibam Gaudiju in vsej drami okrog njega ter ignoriram hladne večere.

(Spet) sem se odločila, da se ne bom igrala turistke, temveč bom raje poskusila začutiti življenje in navade ljudi tu. Jih bom kmalu delila z vami :)

Wednesday, April 24, 2013

Kalejdoskop

Vse od velike noči se je čas zame vrtel z dvojno hitrostjo. Vreme se je iz sneženega spremenilo v pomladno in nazaj in potem spet nazaj, tulipani so začeli cveteti, v trgovine je prišla sveža pomladna kolekcija s pastelnimi barvami. Izvedla sem odličen dogodek, za katerega sem oblikovala celostno podobo in bila glavna marketinška managerka. Hodila sem na faks in imela izpit. Z Bastianom sva v dveh tednih gostila štiri prijatelje in se z njimi igrala turiste. In bila na koncu utrujena. Obema sta se nama pokvarili kolesi (nebodisigatreba), razbila se je najljubša skodelica, izgubila nova usnjena rokavica. Mango sem prvič kupila sama in skoraj uničila nož, ko sem ga še (sem se morala sprijazniti, ah) nezrelega želela pripraviti v smoothiju. Vse se je zdelo čedalje bolj podobno vrtiljaku v danskem Tivoliju, ki je šel vse prehitro in na koncu ni bil več tako zelo prijeten. In danski severni veter je postajal vse močnejši in v nekem trenutku na kolesu nisem več vedela, če so se mi oči solzile zaradi vetra ali zaradi te hektične situacije.


Potem pa se je ta zmedeni vrtiljak začel ustavljati in vračati v normalno stanje. Prijetno vreme (okej, ne bom komentirala vetra), popravljena ketna na kolesu, balerinke in trenč, zumba za energijo in joga za umiritev, sprehodi po plaži z roko v roki in sladoledom v drugi, koncerti klasične glasbe, okusne večerje in prijetna družba.


Mango smoothie mi je končno uspel (kdo bi si mislil, da manga ne smeš hraniti v hladilniku?), vnaprej pa sem si pripravila "smoothie paketke", da si smoothie lahko naredim čisto preprosto in hitro tudi takrat, ko nimam ogromno časa.
Kako se pripravi "smoothie paketke"? Različno sadje (meni je najboljša kombinacija banan, jabolka, malin in manga) narežeš na koščke in shraniš v plastično Tupperware posodico in preprosto postaviš v zmrzovalnik. Ko se ti mudi, paketek vzameš iz zmrzovalnika, tri, dva, ena in sadje je zmiksano. Potem pa dodaš še kozarec vode, dokončaš miksanje in uživaš!

(PS: Idejo sem dobila na Babushkinem blogu, samo da me je Bastian prepričal, da so plastične vrečke super neprijazne za okolje, tako da sem pobrskala po omari in namesto njih uporabila Tupperware posodice.)

Tako, tak, hiter miks je bil tole. En teden imam za oddajo marketinške izpitne naloge, tako da bo naslednjih par dni še malo bolj aktivnih, potem pa teden potovanja z mojima najljubšima puncama na svetu! London, baby!

PS: Oh, pa mi je zmanjkalo časa za res najboljše presenečenje za moj rojstni dan. Kmalu torej...

Saturday, November 3, 2012

Švedska za vikend


Ta teden sem imela čas gostiti Mateja v Kopenhagnu. Bil je precej razumevajoč, ko sem mu povedala, da bom imela v prvem delu tedna precej pestro dogajanje na faksu in bo moral pohajkovati naokrog sam, obljubila pa sem mu družbo v drugem delu tedna, še posebno med vikendom. Ker je Švedska le streljaj stran od Kopenhagna (30 minut z vlakom), sva se odločila, da je v soboto na vrsti Malmö, južno švedsko mestece, pridružil pa se nama je še Matejev prijatelj.

Čeprav so napovedi kazale na dež, se je mesto na jutranjo soboto odelo v sonce. Dežniki v torbo, nasmehi na obraze :)

Nismo bili tipični turisti, ki bi tekali od ene znamenitosti do druge, z enega trga na drugega in iz enega muzeja v drugo galerijo. Poskusili smo dobiti občutek za mesto, za simpatične ulice, primerjali smo Malmö s Kopenhagnom.


Kljub vsemu - poleg kavarne z okusnimi torticami smo obiskali na primer Design Museum, ki je z raznoliko "ponudbo" v simpatični manjši hiši sredi mesta kar navdušil.



Nismo pozabili na oddelek za otroke in na zabavne igrače.


Skandinavija je zelo okolju prijazen del sveta. Tako Danska kot Švedska se ponašata z najrazličnejšimi parki, od lepo urejene zelene gredice v centru mesta do starinskega (več kot 200 let) pokopališča, spremenjenega v park.

Aja, Švedska preseneti tudi z darili v drevesih. Now beat that! :D


Ko uredim preostale fotke, dodam še kakšne simpatične utrinke. But I leave you with those impressions for now.

Sunday, September 23, 2012

Rørvig - a little escape from Copenhagen

Približno uro in pol potovanja z metrojem, vlakom in trajektom od Kopenhagna se skriva majhno obmorsko ribiško in počitniško mestece Rørvig. Angleži bi ga z eno besedo zagotovo opisali kot lovely.


Majhne počitniške hišice, iz lesa in z ogromno stekla. Brez zaves, pa ne zato, da se show off-ajo, ampak zato, ker Danci enostavno don't care. Ne samo v Rørvigu, tudi v Kopenhagnu. Precej različno od nas Slovencev, ki okrog svojih hiš gradimo visoke ciprese in ograje, da ja sosed ne bi uspel pogledati čez mejo. Razen če nimamo v garaži ravno novega BMW-ja. Oh.

Back to Rørvig! Res zanimiva je bila vožnja s trajektom (glej spodaj zemljevid za boljšo predstavo)! Na Danskem povsod, še posebej ob morju, res močno piha. Mislim, da sem že pisala o kolesarjenju po Kopenhagnu v spremstvu vetra, kar se zdi kot bojevanje z mlini na veter. V nekem trenutku se z vetrom, ki piha direktno v tvojo smer, preprosto ne želiš več boriti. Potem pa veter poneha in ti še vedno kolesariš :) Ko si sredi morja, danski hladni veter pride še bolj do izraza. Prvič sem bila na ladji, ki jo je dobesedno premetavalo v vodi. Veliki valovi, močan veter, še malo slanega dežja, da ne veš več, če gre za dež ali špricanje valov -> res zanimiva izkušnja. Če bi vožnja trajala dalj, bi morda priključila temu še kakšno morsko slabost, ampak trkam na les, da je bila izkušnja 100% pozitivna :)

Sprehod po Rørvigu, pa na drugo stran tega polotočka do peščene plaže, ki se je v zgodnjem jutru zdela res čudovita. Morje je bilo res hladno (ob prvem dotiku s konicami prstov na nogi je misel na hitro kopanje izginila v trenutku), a šumenje v spremljavi zvokov galebov je bilo čarobno.

Oh, beautiful Denmark!


PS: Švedska je le streljaj od Danske, kar sem že omenila v enem izmed zapisov. Malmo je mestece, manj kot uro stran od Kopenhagna, ki je na moji to visit listi. Baje je majčkeno mestece, ampak meni so majčkena mesteca všeč. Itak :)

Sunday, September 2, 2012

Afternoon at the seaside


Kljub sončnemu dnevu je bilo popoldne kar hladno. Ob morju je malo pihalo, pa vendar manj, kot sva pričakovala. Par uric nasproti švedske obale, ki je samo 40 minut stran, je bil res simpatičen del dneva.

Na poti domov sva se ustavila na sladoledu v majhni hišici. 2 evra za kepico, ki je dvakrat večja kot največja v Ljubljani. Naj še kdo reče, da je Kopenhagen drag! (vsaj enkrat, ko lahko to rečem :D) Mango s koščki svežega manga in čokolada s koščki prave čokolade. Mnjam! 
(Samo malo mrzlo vseeno za sladoled. Brr!)