HOME |



Showing posts with label summer. Show all posts
Showing posts with label summer. Show all posts

Tuesday, October 21, 2014

Hello Israel!



Kdor spremlja moje dneve na Instagramu, ve, da sem po Kopenhagnu odletela na Bližnji vzhod, v Izrael, v državo, o kateri ponavadi ne slišimo precej pozitivnih stvari. Moja izkušnja je res več kot pozitivna, na hitro se oglašam iz Jeruzalema. Več fotk zaenkrat je na Instagramu, tu jih bom pa več objavila čez kakšnih par tednov.

Tel Aviv (na zgornji fotki) me je pričakal s poletjem, ki sem ga letos nekako preskočila, in izjemno prijaznimi ljudmi. Se oglasim!


Those who follow my days on Instagram know that I have travelled to the Middle East, to Israel, after a few days in Copenhagen. I've travelled to a country we usually don't hear a lot of positive things about. My experience has been much more than positive, and I am writing this from Jerusalem. You can see more photos on my Instagram, and I will publish more of them here in a couple of weeks.

Tel Aviv (on the upper photo) welcomed me with a summer I somehow skipped this year, as well as with extremely nice people. Stay tuned!

Friday, August 22, 2014

Poletni Pariz - Summery Paris



Poletje se v Parizu ne zdi več poletno. Ko končno posije malo sonca, je občutek podoben temu, ko se po dolgi zimi malo otopli in se pokaže pomladno sonce. Za avgust bi si vseeno želela vročega vremena. Vseeno pa nas potem vsake toliko presenetijo čudoviti večeri. Še vedno hladni, ampak z res zanimivo igro svetlobe, barv in odtenkov. Ko se na tak večer odpravljam iz službe, se mi zdi res odlična ideja, da se počasi sprehodim do doma namesto vožnje z metrojem, na poti pa se ustavim v Jardin des Tuileries.

Summer in Paris doesn't seem very summerish anymore. When there is finally some sun, the feeling is similar to the one after a long winter, when the spring sun shines again. Nevertheless, sometimes we get a little surprise in the form of beautiful evenings. They are still cold, but what is impressive is an incredible game of light, colours and shades. When I leave my work on such a beautiful evening, I walk home instead of taking the metro, and I stop for a while in Jardin des Tuileries.


Preden nadaljujem po Rue du bac na levem bregu Sene, prečkam Pont Royal, kjer se za trenutek ustavim. Musée d'Orsay, Eifflov stolp, Grand Palais, Louvre... in sončni zahod. Srečna sem.

Before I continue on Rue du bac on the left bank of Seine, I cross Pont Royal, where I stop for a moment. Musée d'Orsay, Eiffel Tower, Grand Palais, Louvre… and the sunset. I am happy.



Srečna nisem samo takrat, ko je lep zahod, hehe. Dva tedna nazaj sem začela svojo serijo #100happyDays. Všeč mi je. Poglej si tule: Mojih 100 srečnih dni.

I am not happy only when there is a nice sunset, hehe. Two weeks ago I started my series of #100happyDays. I like it. Have a look here: My 100 Happy Days.

Sunday, July 27, 2014

Seagulls in Paris - Galebi v Parizu



Despite the summer time, I don't really have holidays. Well, I had a month off in May, which is not too bad, right, but I have been working since June. And to be honest, I don't complain. I still have evenings and weekends to enjoy, and in August, I will have some longer weekends for shorter trips.

I miss the sea though. The Paris Beach has just opened last week along the Seine, but despite the sand and the palm trees it is not the same. I miss the smell of the salt and the infinite view of the sea. Strangely enough for some people, I am excited about the presence of seagulls in Paris. When I heard them for the same time, I thought I was dreaming. Seagulls in Paris?? An old lady later on told me that they sometimes follow the ships on the Seine and finally stay in Paris given that there is a lot of food they can find. Apparently they are very urban seagulls, I hear :D I probably wouldn't be able to distinguish between the sea and the urban seagull, but I simply adore the sound they are making when they fly above the rooftops of parisian houses. It almost makes me feel like I am somewhere at the seaside too.
Ne glede na poletni čas sama nimam počitnic. No, imela sem počitniški maj, kar tudi ni slabo, ampak od junija naprej delam. In iskreno rečeno se ne pritožujem. Še vedno mi ostane čas za poletno uživanje v večerih in med vikendi, v avgustu bom imela pa še par daljših vikendov za krajše izlete.

Pogrešam pa morje. Pariška plaža se je odprla prejšnji teden vzdolž Sene, ampak kljub pesku in palmam ni isto. Pogrešam vonj soli in pogled na neskončno morje. Nekaterim se zdi izredno čudno, ampak jaz sem navdušena nad galebi v Parizu. Ko sem jih prvič slišala, se mi je zdelo, da sanjam. Galebi v Parizu?? Starejša gospa mi je enkrat kasneje povedala, da galebi včasih sledijo ladjam, ki plujejo po Seni, vse do Pariza, potem pa kar ostanejo v Parizu, saj tu očitno najdejo dovolj hrane. Pravijo, da so ti galebi precej meščanski, hehe. Sam najbrž ne bi razločila morskih in meščanskih galebov, ampak jaz enostavno obožujem zvok, ki ga slišim, ko preletavajo pariške strehe. Skoraj se mi zazdi, da sem tudi sama nekje na obali.

Sunday, June 15, 2014

Beautiful Paris


“We'll always have Paris.” (Howard Koch)


Summer in Paris is incredibly beautiful. Days got longer, sunny days give me great energy and the sunsets are just breathtaking. Sometimes it really feels like a paradise.
Poletje v Parizu je neverjetno lepo. Dnevi so postali daljši, sončni dnevi mi dajejo res fino energijo in sončni zahodi jemljejo dih. Včasih se mi res zazdi, kot bi bila v raju.

Sunday, August 4, 2013

Summer is here! - Poletje je tu!

Summer is at its peak and I am spending it at home (lately almost literally since it gets so hot that even an ice-cream melts before you can actually taste it). After a great summer intro in Copenhagen I was a businesswoman for a month, doing my internship in an HR company. I needed some time to get used to a new daily routine. My slow-breakfast time of the day during the week was gone, I was usually skipping it for some precious moments of sleep. I was, however, well compensating it during the weekends, when I enjoyed the most delicious brunches at home in great company.

Poletje je na višku, preživljam pa ga doma (zadnje čase skoraj dobesedno, ker je zunaj tako vroče, da se še sladoled stopi, preden ga sploh lahko okusiš). Po čudovitem poletnem uvodu v Kopenhagnu sem kratke hlače in natikače za en mesec zamenjala za visoke pete in elegantna krila, ko sem delala pripravništvo v HR podjetju. Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem se navadila na novo dnevno rutino. Za  počasne zajtrke, v katerih ponavadi tako uživam,  mi je zmanjkalo časa, saj sem tisti dragoceni jutranji čas raje izkoristila za tistih nekaj dodatnih trenutkov spanja. Med vikendi pa sem ta izgubljeni čas nadoknadila z najboljšimi brunchi doma v dobri družbi. 

Some great Yoga tips here


Now my August is what I call the real holidays. In the morning I wake up with some yoga (and the best yoga instructor - my mom), followed by slow breakfast (or rather brunch). I started reading again (I currently read Safe Haven from Nicolas Sparks) and in the evenings, when it finally cools down a bit, I enjoy long talks at the balcony. The feeling that I am not in a hurry when I enjoy lunch at Angel or cake at Zvezda, is just invaluable. No obligations for the day to come, no time pressure – heaven!

Avgust pa je zdaj zame mesec tistih pravih počitnic. Zjutraj se zares prebudim z jogo (in najboljšo joga voditeljico - mojo mamo), ki ji sledi počasen zajtrk (no, včasih še raje brunch), po dolgem času spet uživam v branju (berem Safe Haven od Nicolasa Sparksa) in zvečer, ko se shladi, v dolgih pogovorih na balkonu. Občutek, da se mi nikamor ne mudi, ko v Angelu uživam v okusnem kosilu ali v Zvezdi v tortici, je neprecenljiv. Brez obveznosti za jutri, brez omejitve s časom – heaven! 

Wednesday, April 27, 2011

Spontanost in poletje

Poletje se bliža. In počitnice. In načrtovanje. S predavanji končam takrat, zadnji izpit je tisti teden maja, potem grem tja in tja, vmes se zmenim za to in to, za avgustovske načrte še čakam na potrditev, potem pa želim še to in ono, pa iti tja in tja in narediti milijon stvari. Joj, zakaj se x in y prekrivata? Čemu naj se odpovem? Mogoče lahko napišem mail in potem... In potem bo konec poletja še preden se bo dobro začelo. Ampak AAA! Komaj že čakam!! :)
Zveni znano? Načrtovati je super. Ker se potem veseliš, še preden se začne. In ker imaš motivacijo. In ker je super načrtovati stvari, ko imaš ogromno dela, ker ti to da motivacijo in energijo. Vznemerljivo je razmišljati, kaj vse bom počela med počitnicami, kje se bom potepala, kje bom iskala smisel življenja.

Wrong!
Kje je spontanost? Kje je brezskrbnost? Kje so dnevi, ko se zbudiš in si rečeš: Kaj bom pa danes počela? Potem se pa prepustiš toku dneva, si malo tu, malo tam, se izgubiš v mestu in najdeš simpatične kotičke, kjer še nisi bil, spoznaš nekoga čisto ponesreči, se za trenutek potopiš v čisto drugačen svet...
Z načrtovanjem pride omejevanje. In preveč razmišljanja. Na začetku leta sem se morala odločiti, katere tuje jezike se bom učila letos. Poleg francoščine sem najprej želela izbrati italijanščino ali češčino, ker se mi je zdelo zabavno. Na koncu sem izbrala nemščino, ker bi bila mogoče vseeno bolj koristna kot ostala jezika - s češčino si nikoli nisem mislila služiti kruha, za italijanščino pa se mi je zdelo škoda časa, ker bi se lahko v krajšem času na intenzivnem tečaju z znanjem španščine in francoščine naučila veliko. Nemščina, na drugi strani, je v Sloveniji še vedno precej pomembna, Avstrija je blizu in tako naprej - preveč razmišljanja. Rezultat: odločitev na podlagi "koristnosti" in ne ravno osebnega zadovoljstva. Po enem letu učenja lahko potrdim, da jezik ni težek, ni pa mi všeč. Ni energije, ni melodije. In sem se, prvič po res dolgem času, odločila, da bom dala osebnemu zadovoljstvu prednost pred "koristnostjo". And it feels so good! In drugo leto se bom učila češčino. Zase. Za svoje veselje.
Kot si ne morem predstavljati, da bi bila nekoč na neki funkciji, ki mi sicer ne bi bila res pri srcu, bi pa mi prinesla veliko denarja, si težko predstavljam, da delam kar koli, kar me ne veseli. Mar ni škoda našega življenja, ki ga počasi izgubljamo na tak način? Rajši ne opravljam res finega staža zaradi neznanja nemščine, kot da posvetim kar nekaj ur na teden stvari, ki me ne veseli. In čeprav je to "samo" nemščina, upam, da bom znala tudi v drugih primerih, bolj pomembnih primerih, odreagirati enako.
It's my life - and it's now or never :)

(Kar se načrtovanja tiče... Na spisku je trenutno učenje učenje učenje, sredi maja pa počitnice počitnice počitnice :) That's why I like planning!! :D)