V Munchnu sem bila prvič, ko sem bila stara okrog 10 let. Pozimi
v božičnem času, ko je bilo mesto čudovito, jaz pa nezainteresirana za
nemščino, super butike, drage avtomobile, arhitekturo in čudovite parke (okej,
to zadnje se mi lahko oprosti, ker je bil sneg).
Na poti v Tubingen sva se z Bastianom za tri dni ustavila v
Munchnu. Železniška postaja mi je bila že znana, mesto pa čisto nič. Ker pred
odhodom nisva imela veliko časa za načrtovanje najinega munchenskega oddiha,
sva se ob prihodu okrog sedmih zjutraj usedla v Starbucks, ki je, kot vedno,
omamno dišal po kavi in kjer se je, kot vedno, v ozadju vrtela res simpatična
glasba. Free Internet, good coffee and a little sweet thing to eat – and a
planning for the next three days can begin.
Z vremenom sva imela neverjetno srečo. Ni bilo prevroče,
dežja pa tudi skoraj ni bilo. Nekaj kapljic en dan, midva pa brez dežnika. Ups?
Niti ne :) Zjutraj sva na njihovem metroju z retro interierom našla dežnik, ki
ga je nekdo pozabil. Izposodila sva si ga za en dan in ga zvečer na poti domov
pustila v metroju.
Mestna hiša na Marienplatzu je res ogromna in zelo lepa,
predvsem pa privabi ogromno turistov, ki trikrat na dan petnajst minut z
zanimanjem poslušajo Glockenspiel, posebno zvonenje 43 zvonov, in opazujejo 32
figur v človeški velikosti, ki se v ritmu zvonov vrtijo okrog in prikazujejo
tri pomembne dogodke v zgodovini mesta. Res super, sploh, ko izveš, kaj
posamezni plesi simbolizirajo.
Čudovita arhitektura, ki pa je, če se dobro pogleda, precej
“nova”. Mesto je bilo namreč precej uničeno med drugo svetovno vojno, zaradi
česar veliko stavb ni starejših od 60 let. Zanimivo bi bilo videti Munchen pred
vojno. V glavni mestni knjižnici imajo razstavljen prikaz razvoja knjižnice,
daleč pred drugo svetovno vojno pa vse do danes. Res zanimivo! Sicer pa imajo
zgradbe res zanimive motive na pročeljih, predvsem na samem vrhu. Kdo bi si
mislil, da kdor koli v katerem koli momentu pogleda na vrh!
Moj prvi vtis v Munchnu je bil: Uvau, kakšni avtomobili!
Brez najmanjšega pretiravanja, vsak drugi avto je ali BMW ali Mercedes. Munchen je BMW mesto sicer, mesto, kjer
proizvajajo te super avtomobile! Imajo celo BMW Headquarters, kjer sva na poti
na Bio festival kukala v najnovejše BMW-je.
Bio sejem je bil res poseben dogodek, kjer sva si naredila
svoj koktajl in smoothie, potekal je pa v Olympiaparku, kjer je Munchen 1972.
leta gostil poletne olimpijske igre. Ogromna zadeva, ogromno ljudi, vsa mogoča
hrana, tudi BIO Kebap se je našel :) Speaking about parks, v Munchnu je čudoviti
Englischer Garten (English Garden) ki
spominja na ljubljanski Tivoli, a je na svoj način še bolj poseben in bolj
simpatičen, z manjšim potokom, ob katerem se na sončen dan uležeš na lepo
pokošeno travo, opazuješ mimoidoče in sanjaš z odprtimi očmi.
Munchen si bom zapomnila tudi kot res simpatično mestece, kjer ljudje ne hitijo na vse strani, temveč si vzamejo čas. Munchenske kavarnice so res prijetne, sploh pa so me navdušile, ker znajo iz preprostega res narediti luštkano in simpatično. Cene so druga pesem, pa vendar!
In še malo bolj praktična informacija – v Munchnu lokalni
prevoz deluje res super. Pogrešala sem francoska mestna kolesa (ali ljubljanski
BicikeLJ), pa vendar. Za munchenski žep se da dobiti kar ugodne ponudbe kart,
ki veljajo tri dni tako za tramvaje in podzemne in pod-podzemne (imajo namreč
kar tri nivoje prevozov, nebo izključeno!) kot tudi za avtobuse. Vsi ti načini
prevoza so zelo pogosti, tudi v poznih večernih urah, pripeljejo te pa res
skoraj povsod.
Res fina zadeva je pa še cena potovanja z vlakom iz
Ljubljane. Slovenske železnice imajo akcijo kart za vlak na relaciji
Ljubljana-Munich in Munich-Ljubljana za 29 EUR. Resda je potrebno potovanje
planirati vnaprej, sploh če gre za “popularni” počitniški termin (pozor, ne
samo slovenski, temveč tudi nemški! Ogromno Nemcev gre s tem vlakom na hrvaško
Obalo), pa vendar.
Čeprav je Munchen precej posh
mesto, se da pogosto prihraniti kakšen tolar (hehe, še vedno se luštno sliši)
in ga kasneje porabiti za kaj drugega. Vsekakor na listi favourite cities :)
Komaj čakam, da se vrnem!
Posebna zahvala gre pa še Maksu, ki naju je tako prijetno gostil! :) Smo bili simpatična slovensko-nemška naveza :)
