December is here! - December je tu!

December is a magic month. Clichés or not, I like the decorations, the happy spirit, smell of the mulled wine and cinnamon. And the snow. I always wish for snow in December. It really adds to this magic. December is the month for spending time together, eating well, appreciating beautiful moments.

The first day of this magic month was well in this style for me. Well, let me forget about a paper I needed to submit a day later. But other than that, my magic was there because of a small christmas market in Saint Germain des Près, mulled wine with people I appreciate and an evening walk on the decorated streets of Paris. Magical!

December je čarobni mesec. Klišejsko ali ne, jaz imam res rada božične dekoracije, veselo vzdušje, vonj po kuhanem vinu in cimetu. In sneg. V decembru si vedno želim snega. Res doda k temu čarobnemu vzdušju. December je mesec za preživljanje časa skupaj z ljudmi, ki so nam dragi, mesec dobre hrane in mesec, ko cenimo lepe trenutke še bolj kot ponavadi.

Moj prvi dan tega čarobnega meseca je bil v točno takšnem vzdušju. No, če pozabim na seminarsko nalogo, ki sem jo morala oddati naslednji dan. Ampak razen tega sem si čarobnost pričarala z manjšo božično tržnico v Saint Germain des Près, kuhanim vinom s ljudmi, ki jih cenim, in večernim sprehodom po okrašenih ulicah Pariza. Čarobno!

Autumn in Paris - Jesen v Parizu

On the first day of autumn summer came back to Paris. And not just for a day. After a just too quick change from summer to rainy and grey autumn, we apparently got a second chance, the one letting us slowly get used to the autumn and its beautiful colors. Walking to the university and riding a bike elsewhere on the streets of Paris – the winning combination.

Na prvi jesenski dan se je poletje vrnilo v Pariz. In to ne za samo en dan. Po čisto prehitrem preskoku s poletja na deževno in sivo jesen smo očitno dobili še eno priložnost, da se jesen počasi obleče v jesenske barve. Peš na faks in s kolesom po ostalih ulicah Pariza – najboljša kombinacija.

Boulevard Saint Germain is between 12h and 14h, when I go home and prepare lunch, extremely lively. And I don’t mean lively in the sense of hysteric running and hurrying. Not at all. In France, this is the time dedicated to lunch. Even if people are enthusiastic, they are calm. Restaurants get filled up, cafés with a “terrace” on the sidewalks change to a place, which reminds me of a box of sardines, and everywhere the atmosphere is lively. Add to that super great sunny weather – you get the picture.

Boulevard Saint Germain je med 12h in 14h, ko odidem domov in si skuham kosilo, izjemno živahen. Pa ne v smislu brezglavega tekanja in hitenja. Sploh ne. V Franciji je namreč ta čas rezerviran za kosilo. Čeprav so ljudje navdušeni, so umirjeni. Restavracije se zapolnijo, kavarne s “teraso” na pločniku se spremenijo v konzervi s sardelicami podoben prostor, povsod pa prevladuje živahno vzdušje. Dodaj k temu še super sončno vreme – you get the picture.

The queues in the supermarkets are infinite. Lunch only rarely means real lunch for French people. This real lunch comes later, in the form of an early dinner. In between people just eat something quickly. A sandwich, a salad, in a restaurant or in a park, on a bench or simply on the way back to work or university.

Vrste v trgovinah so neskončne. Kosilo za Francoze redko pomeni pravo kosilo. To pride kasneje, ko se pozno kosilo združi z zgodnjo večerjo. Vmes pa se poje nekaj na hitro. Sendvič, solato, v restavraciji ali pa v parku, na klopci oziroma kar na poti nazaj v službo ali na faks.

The streets too are full of cars and scoters (French really drive lots of scoters. I guess they see it as the best way to avoid traffic and are at the same time still quicker than cyclers), but I am going with a bike. After a year in Copenhagen I cannot imagine a city without a bike (even though the cobbled stones in Paris sometimes become just too annoying). In the beautiful weather and hundred of cars everywhere I feel extremely light and extremely happy on a bike on a cycling lane.

Tudi ceste so polne avtov in skuterjev (Francozi se res veliko vozijo s skuterji. Najbrž se jim zdi najboljši način, da se izognejo gneči, a so še vedno hitrejši od kolesarjev), a sama prisegam na kolo. Po letu v Kopenhagnu si mesta brez kolesa ne znam več predstavljati (čeprav so sem in tja tlakovci v Parizu lahko precej nadležni). Ob čudovitem vremenu in vrstah avtov se na kolesu na kolesarski stezi počutim izjemno lahkotno in z vetrom v laseh izjemno srečno.

A sunny day like that finishes with a sunset in the same style, of course. Oh, Paris.

Tak sončen dan se, seveda, konča se s sončnim zahodom v podobnem stilu. Oh, Pariz.

“When a man is tired of London, he is tired of life.”

I am not one of the “crazy for London” girls. I have been there a few times now and did have a good time, but there have always been at least five other cities I would put before London when planning my holidays. Until now. My week in London was fantastic!

Nisem ena izmed tistih punc, ki skačejo do stropa, ko slišijo besedo “London”. Večkrat sem že bila tam in sem se seveda imela fino, ampak sem vedno lahko naštela vsaj pet ostalih mest, kamor bi si želela prej kot v London. Do zdaj. Moj teden v Londonu je bil fantastičen!

Little Venice, London

It is still not my favorite city in the world, but I definitely want to go back soon. Want to know why? There are a few myths that are so much not true.

1. “One cannot eat well in London.” Soooo wrong! I have eaten so good during that week that it is actually good I don’t live there :D
2. “It is too huge.” Ok, true to a big extent, but when you figure out the nicest spots, you have it in your pocket.
3. “It rains all the time.” People who believe that are just so mistaken. When I was there (and it is still Spring!), the weather was just perfect. Super sunny, no wind, no rain. One whole week.

Še vedno London ni moje najljubše mesto na svetu, ampak se bom zagotovo kmalu vrnila. Zakaj? Tu je par mitov o Londonu, ki res ne držijo. 

1. “V Londonu ne moreš dobro jesti.” Reeeees ne drži! V tem tednu v Londonu sem jedla tako dobro, da je pravzaprav dobro zame, da ne živim tam :D
2. “London je prevelik.” Okej, to delno drži, ampak ko ugotoviš, kje so najbolj luštni kotički, se tudi London spremeni na velikost žepa.
3. “Ves čas dežuje.” Ljudje, ki verjamejo v to, živijo v veliki zmoti. Ko sem bila jaz v mesto (in še vedno je pomlad!), je bilo vreme enostavno čudovito. Izjemno sončno, brez vetra, brez dežja. En cel teden.

There are however some things that still make London stay a bit lower on the list of my favorite cities.

1. It is (almost) too dangerous to cycle. And the metro, oups, tube, is just so big and therefore so time consuming. Buses stop too often – and walking sometimes just takes too much time.
2. Everyone runs. All the time. Not only for sports. It seems like people cannot stop and have a deep breath. Crazy. It kind of absorbs you, it is really difficult to stay clam and relaxed.
3. Too many tourists. No other words needed. 

Vseeno pa je par stvari, ki London na mojem seznamu najljubših mest potisnejo malo nižje. 

1. Skoraj (pre)nevarno je kolesariti. In metro, ups, tube, je takoooo velik in vzame ogromno časa. Avtobusi se ustavijo prepogosto – in peš hoja včasih preprosto vzame preveč časa.
2. Vsi tečejo. Ves čas. Ne samo za šport. Zdi se, da se ljudje sploh ne znajo ustaviti in vdihniti. Noro. Na nek način te kar posrka tak način življenja, ko si tam. Včasih se je res težko umiriti in sprostiti.
3. Preveč turistov. Tega ni potrebno dodatno komentirati.

Portobello Road Market

I will soon put the best memories together and share them with you. Until then I send you some warm sun from Copenhagen. Oh, Summer feeling! What is your favourite part of London?

Kmalu bom zbrala najboljše spomine in jih delila tu. Do takrat pa lahko delim nekaj čudovitih sončnih žarkov iz Kopenhagna. Oh, občutek poletja! Kateri je pa tvoj najljubši delček Londona?

Velikonočni zajtrk

(Pre)obilni zajtrki niso moja strast. Zajtrk je pomemben del dneva, po katerem se pozna cel moj dan, ampak ko pride do "sestavin" zajtrka, pri meni velja manj je več. Marmelada ali sir s kruhom, skuta, jogurt, kosmiči, mlečni riž, jajce - vse mi je všeč, ampak združeno v en zajtrk si pripravim le redko. Velikonočni zajtrk je zajtrk praznovanja, veselja - obilja. Ali z drugimi besedami - miza se na velikonočno nedeljo malo bolj kot ponavadi šibi od dobrot.

Še preden pa sva z Bastianom začela z zajtrkom, sva imela Easter Egg Hunt, malo drugačen kot ga poznamo iz filmov. Čokoladna darilca sva skrila na različni mesti v stanovanju, pripravila pa majhne namige na različnih koncih stanovanja, ki so naju na koncu pripeljali do darilca :) Da le ni vse skupaj samo o hrani :)

Za okrasitev in dekoracijo velikonočne mize sva se potrudila še malo bolj, kot se ponavadi, z velikonočnimi barvami in velikonočnimi motivi.

Manjkala je potica... Sva pa zato sama spekla kruh. Mnjami!

Velika noč ni samo velikonočni zajtrk. Naj gre za katoliško praznovanje ali ne, nekaj velja - velika noč je družinski praznik. Barvanje pirhov pomeni čas, ko se družina zbere skupaj in ustvarja, se zabava in ima lepo. Velikonočni zajtrk je počasen obred, kjer si vzamemo čas, se pogovarjamo, se veselimo in ustvarimo prijetno vzdušje, ki traja...

... tudi med pomivanjem posode na koncu :)

Čas za sončen zajtrk. In coffee to go?

Zajtrk je zame pomemben del dneva. Lahko bi celo rekla, da se po zajtrku moj dan pozna. Če že od samega jutra hitim in nimam časa za zajtrk ali za čaj, to pomeni, da bo cel dan precej hiteči. Po drugi strani počasen zajtrk velikokrat zaznamuje celo dopoldne kot zelo počasno (in pogosto ne precej produktivno). Včasih pa mi uspe najti ravno pravo ravnovesje in zajtrku posvetim ravno dovolj časa, v miru spijem kavo in prelistam časopis. Potem zares začnem dan. Tak, uspešen dan.

                         
                   
                    Pesem za sončen zajtrk in energijo za cel dan - Kiss You! (Ja, One Direction :D)

Ko sem bila prejšnji vikend v Nemčiji, me je presenetilo število kavarnic, ki so vabile z velikim napisom "TO GO COFFEE". Presenetilo prvič zato, ker se mi je to zdelo so yesterday - a se še spomnite, ko smo najprej to videli samo v filmih (spomnim se Sandre Bullock v enem izmed filmov, kjer se je kot policistka prerinila čez celo vrsto ljudi in naročila kavo to go zase in za svoje sodelavce), potem smo pa tudi mi lahko v centru Ljubljane dejansko naročili to go coffee in izgledali super, ko smo šli po Čopovi s kavo v roki? Senzacija. Ampak zdelo se mi je, da smo to nekako prerasli. V Tubingenu pa je to očitno še vedno hit. V Kopenhagnu se mi ne zdi precej oglaševano, čeprav skoraj povsod lahko kavo vzameš tudi za seboj. 

Presenetilo me je pa tudi zato, ker se mi je zdelo, da kavarnice danes želijo promovirati čas za kavo, ne pa hitenja. Hitenje je bilo popularno kakšno leto nazaj, ali pač? Še vedno je nekako "popularno" reči, da si super busy. To pomeni, da se ti dogaja veliko stvari, da super hendlaš vse, da si uspešen. Ampak to je druga zgodba. Ko pa pride do kave, se mi je zdelo, da smo nekako odrasli.

Kar se mene tiče, kave nikoli ne vzamem s seboj. Tega ne maram. Ne samo, da se mi ne zdi popularno, kje pa. Dejstvo, da si rada vzamem čas za kavo (ne samo za to, da jo prevzamem v kavarni, ampak za to, da jo imam dejansko čas spiti!), je glavni razlog. Nikoli nisem marala kave spiti na en dva tri. Jutro s kavo zame pomeni umirjeno jutro, ker imam dejansko čas uživati ob kavi. Drugi razlog je, da, če se ti mudi, itak nimaš časa kave piti na poti, ko pa prideš na faks, v službo ali na sestanek, pa je kava že mrzla. Tretja zadeva je, da plastičnih ali papirnatih "kozarčkov" ne maram preveč. Luštna skodelica ali kozarec za latte (bom o tem v kratkem pisala) je a must zame.

Sicer pa nisem največji kavo-pivec. Moj dan se ne nujno začne s kavo. Čaj (sadni!) je trenutno še bolj pogosta zamenjava. In kavo obvezno pijem z mlekom. Z veliko mleka. Všeč mi je vonj kave in grenak okus, ki ga kava pusti, espressa pa res ne maram. V Franciji je to spet druga pesem :D

Eno pa drži, s kavo ali brez - pomlad je očitno prišla nazaj v Kopenhagen. Čeprav je zunaj komaj kakšna stopinja nad ničlo, je sonce skozi okna najboljša spremljava k zajtrku. Takemu, umirjenemu, takemu, ki pomeni dober začetek dneva! :)

Life is Beautiful

Končno! Pomladni dan :) Čeprav tisti, varljiv, ko je sonce skozi okensko steklo res prijetno vroče, zunaj pa je v resnici kar mrzlo. Ampak vseeno - super lep dan je bil. In kaj boljšega si človek lahko zaželi kot super zanimivo branje o marketingu v nastajajočih tržnih gospodarstvih (joj, v slovenščini se sliši super komplicirano - emerging markets, se pravi Kitajska, Indija ipd.), posladkano s sladoledom z okusom arašidovega masla! Mnjami! Ko dodaš še dobro glasbo, je to pika na i. Pa potem kasneje še božanski danski bagel (res okusen ogromen sendvič, najboljši je chicken and bacon s humusom in curry-jem!) in pomlad se lahko prične :)

                         Pesem za pomladni dan - Life Is Beautiful (Vega 4) 

(Zamižim na obe očesi, da ne vidim snežink v soju ulične svetilke!) 

Jutri bom dan začela z jutranjo kavo ob nemščini, ki jo treniram z "nemškim partnerjem", enkrat ali dvakrat na teden. Z Marcom se dobiva na kavi ali tortici in se pogovarjava po nemško. O razno raznih stvareh, od predavanj na faksu do dizajna do glasbe in filmov. Veselim se jutrišnje kave, malo bolj intenzivna nemščina mi bo po kratkem premoru po podaljšanem vikendu v Nemčiji spet dobro dela :)

Sicer je bil pa tale mesec do danes kar pester in intenziven. Organizirala sem dva dogodka za študente, ki sta oba zahtevala kar nekaj priprav in organizacije, zdaj, ko pa sta oba mimo, se bodo pa zadeve malo umirile v pripravi novih v aprilu. Se že veselim :)