WTPh? - What the Phonics

Pred časom sem omenila, da sem se začela učiti danščino, a dlje od tega nisem šla v zapisu. Zdaj, po slabem mesecu učenja jezika in dveh mesecih v Kopenhagnu mislim, da lahko pokomentiram ta komplicirani jezik, ki se včasih zdi primeren samo za vikinge.

Prvi korak v danščino naredimo že, ko “Kopenhagen” izgovorimo po dansko – København. Nekateri to izgovorijo kot [kébênhaun], spet drugi kot [kǝbenhaven], tretji namesto N izgovorijo M [kǝbeMhaun] in še bi lahko naštevala.

Na prvi pogled se zdi kot izgovorjava francoskega avta Peugeot: [pižo], [pêžo], [pǝžo], [peđo] itd.

Res je – v obeh jezikih mrgoli besed, ki se na primer napišejo s precej več črkami, kot jih na koncu dejansko izgovorimo. Glavna razlika med francoščino in danščino pa je, da v francoščini vseeno obstaja pravilo za izgovarjanje (z manjšimi izjemami, ampak v glavnem pa velja), česar pa Danci ne poznajo.

Glavni izziv danščine je torej res izgovorjava. Zaenkrat je slovnica precej enostavna (sem slišala, da tudi ta slej ko prej postane »vikingška«), besede pa so velikokrat napisane (!) podobno kot v angleščini ali nemščini. Izgovarjanje pa... Nekdo je rekel: »If you don't know Danish, your best guess will probably not even be close.« Very motivating indeed.

O čem govorim? Poglej si tale posnetek z inovativno idejo:

 

Priznati moram, da sem na začetku imela težave z motivacijo za učenje danščine, in to kljub prvotnemu navdušenju. Kadar sem delala domačo nalogo, nikoli nisem vedela, če sem besede prav izgovorila. Ko sem poslušala izgovorjavo na CD-ju,  se mi je zdelo, da tudi dva različna Danca isto besedo izgovorita drugače. Skratka – precej frustrating.

Po drugi strani je melodija jezika precej lahka za imitiranje. Tudi danski naglas v angleščini je precej reprezentativen in zdi se ti, da se boš jezika naučil precej hitro. Pa gre vseeno malo bolj počasi.

Motivacija se kljub vsemu vrača, ko se učim besede, ki jih iz vsakdanjega življenja že poznam. Dnevi v tednu? Kaj lažjega – na vsaki trgovini so napisani na odpiralnem času. Hrana? Ko se deset minut v trgovini sprašuješ, če je zadeva v mini tetrapaku mleko, jogurt ali smetana, si mimogrede zapomniš vse tri besede (in potem ugotoviš, je obstajajo besede še za kefir in sto drugih različič mlečnih izdelkov, in ne veš, ali gre za posebno vrsto mleka, jogurta ali smetane).

Živeti v državi, kjer govorijo jezik, ki se ga učiš, je res pomembno. Predvsem koristno. Tudi če ne govoriš aktivno, je jezik s tabo na vsakem koraku. Slišiš melodijo, vidiš čudne črke (ø, å, æ ...) in podobno. Možgani delujejo, čeprav se včasih tega ne zavedamo. Hm... Morda bom začela gledati dansko televizijo! :D

Hej hej!
[haj haj]
Bye! ;)