Pred časom sem
omenila, da sem se začela učiti danščino, a dlje od tega nisem šla v zapisu. Zdaj, po slabem mesecu učenja jezika in dveh mesecih v Kopenhagnu
mislim, da lahko pokomentiram ta komplicirani jezik, ki se včasih zdi primeren
samo za vikinge.
Prvi korak v
danščino naredimo že, ko “Kopenhagen” izgovorimo po dansko – København.
Nekateri to izgovorijo kot [kébênhaun], spet drugi kot [kǝbenhaven], tretji
namesto N izgovorijo M [kǝbeMhaun] in še bi lahko naštevala.
Na prvi pogled se
zdi kot izgovorjava francoskega avta Peugeot: [pižo], [pêžo], [pǝžo], [peđo] itd.
Res je – v obeh
jezikih mrgoli besed, ki se na primer napišejo s precej več črkami, kot jih na
koncu dejansko izgovorimo. Glavna razlika med francoščino in danščino pa je, da
v francoščini vseeno obstaja pravilo za izgovarjanje (z manjšimi izjemami,
ampak v glavnem pa velja), česar pa Danci ne poznajo.
Glavni izziv
danščine je torej res izgovorjava. Zaenkrat je slovnica precej enostavna (sem
slišala, da tudi ta slej ko prej postane »vikingška«), besede pa so velikokrat
napisane (!) podobno kot v angleščini ali nemščini. Izgovarjanje pa... Nekdo je
rekel: »If you don't know Danish, your best guess will probably not even be
close.« Very motivating indeed.
O čem govorim?
Poglej si tale posnetek z inovativno idejo:
Priznati moram,
da sem na začetku imela težave z motivacijo za učenje danščine, in to kljub
prvotnemu navdušenju. Kadar sem delala domačo nalogo, nikoli nisem vedela, če
sem besede prav izgovorila. Ko sem poslušala izgovorjavo na CD-ju, se mi je zdelo, da tudi dva različna Danca
isto besedo izgovorita drugače. Skratka – precej frustrating.
Po drugi strani
je melodija jezika precej lahka za imitiranje. Tudi danski naglas v angleščini
je precej reprezentativen in zdi se ti, da se boš jezika naučil precej hitro.
Pa gre vseeno malo bolj počasi.
Motivacija se kljub
vsemu vrača, ko se učim besede, ki jih iz vsakdanjega življenja že poznam.
Dnevi v tednu? Kaj lažjega – na vsaki trgovini so napisani na odpiralnem času.
Hrana? Ko se deset minut v trgovini sprašuješ, če je zadeva v mini tetrapaku
mleko, jogurt ali smetana, si mimogrede zapomniš vse tri besede (in potem
ugotoviš, je obstajajo besede še za kefir in sto drugih različič mlečnih
izdelkov, in ne veš, ali gre za posebno vrsto mleka, jogurta ali smetane).
Živeti v državi,
kjer govorijo jezik, ki se ga učiš, je res pomembno. Predvsem koristno. Tudi če
ne govoriš aktivno, je jezik s tabo na vsakem koraku. Slišiš melodijo, vidiš čudne
črke (ø, å, æ ...) in podobno. Možgani delujejo, čeprav se včasih tega ne
zavedamo. Hm... Morda bom začela gledati dansko televizijo! :D
Hej hej!
[haj haj]
Bye! ;)
Hej hej!
[haj haj]
Bye! ;)
O kok kuuul!
ReplyDelete