Boji.. in zmage.

Kdo bi si mislil.. Vreme v Dijonu se spreminja iz minute v minuto, iz dneva v dan. Predvčerajšnjim dež, najprej malo pršenja, potem močan naliv. Čez nekaj ur sončno. Potem zopet črn oblak in kasneje dež. Včeraj, ko je se temperatura cel dan ni dvignila nad 10 stopinj in sem mislila obleči vse zimske obleke, ki jih imam v Dijonu, naenkrat, kar eno čez drugo, ker je bilo reees mrzlo. Danes, ko sem se bojno opremila za zmago nad mrazom, je zunaj sijalo sonce in smo imeli čudovit jesenski dan. Kdo bi si mislil :) Zeblo me pa ni.

Torki so naporni. In potrjuje se moja teorija, da glavobol v resnici ne obstaja. Danes me je bolela glava. Čakaj - kaj zdaj?! Glavobol obstaja ali ne? - Ne. Izmislimo si ga. Ko se nam ne da boriti, ko smo utrujeni, ko je vse, kar si želimo, počitek, dober film, sprostitev, namesto tega pa moramo skoncentrirano slediti predavanju, poslušati navodila ali se vsaj pretvarjati, da smo z mislimi pri stvari. Takrat se začnemo smiliti sami sebi in nas začne "boleti glava". Če pa se potrudimo, jo z mislimi lahko premagamo. Res je, da počitek, svež zrak in veliko vode ne škodi, ampak v največji meri so v takih trenutkih pomembne naše misli. Nasmeh sprosti obrazne mišice (če ne verjameš, se poskusi nasmehniti med mrščenjem), hkrati pa do možganov pride informacija, da smo veseli. In učinek je dejansko to - veselje.

Še en boj je bil danes na tapeti.. Boj z lenobo. Ne študijsko, pač pa tisto, ko se ti ne da ven niti na sprehod, kaj šele odločiti se za kaj bolj aktivnega. Ob 18h je nasproti residence skoraj vsak dan "Gym d'entretien", neke vrste aerobika oziroma mišični trening. Ura je bila že pet minut čez šest, ko sem se odločila, da grem, se v naglici pripravila in pohitela v telovadnico. Ni bilo nič posebnega, še zadihala se nisem (različni vaditelji imajo različen način dela - očitno sem naletela ravno mišični trening), vendar pa sem bila ponosna nase. Super občutek!

Pri francoščini smo danes prišli do zaključka, da je angleščina precej egoističen jezik v primerjavi s francoščino. Malo heca, pa vendar. Do zaključka smo prišli na podlagi primerjave fraz, s katerimi rečemo, da nekoga pogrešamo. V francoščini se reče:

Tu me manques.

Dobesedni prevod je "Ti mi manjkaš".

V angleščini rečemo:

I miss you.

Dobesedni prevod: "Jaz te pogrešam."

Kaj je torej razlika? Romantična francoščina izpostavi tistega, ki ga pogrešamo. Tu me manques. Angleščina je osredotočena na subjekt - I miss you. Jaz sem tisti oziroma tista, ki je središče. Hm.. Naključje ali dejstvo, na podlagi katerega lahko pridemo do kakšnih zaključkov? Peut être que peut être, bi rekli Francozi.. Mogoče, da mogoče.. To je obenem naslov trenutno zelo popularne francoske pesmi. Ali pa bi morala reči dijonske? Vedno, ko prižgem radio, jo slišim. Še dobro, da mi je všeč :)

Patrick Fiori - Peut être que peut être (2010) Vidéo Tartenpion333 sélectionnée dans Musique

Bonne nuit!