Včeraj smo imeli v Dijonu čast, da je predsednik Sciences Po, simpatičen, starejši gospod, prišel iz Pariza na naš kampus, nas pozdravil, imel dve uri dolg govor, na koncu pa se nam pridružil ob dijonskih sladicah in pijači. Kljub temu, da je svoj govor začel s filozofsko zgodbico, ki je vsekakor pritegnila (mojo in, prepričana sem, večinsko) pozornost, je dolgo srečanje v francoščini po eni uri začelo izgubljati mojo pozornost. Ja, intenzivna francoščina kot del predavanj tu res ni naključna in verjamem, da bom že po prvem semestru resnično napredovala na tej točki. Je pa kar malce frustrirajoče, ko predsednik pove šalo in se smeji cel amfiteater, jaz pa izgubljeno sprašujem: Kaj je rekel? Kaj to pomeni? In potem še eno, in še eno. Vendar vseeno - fino je, da sem v stiku z jezikom, čeprav ne razumem vedno vsega. Smešno pa je, ko poskusim govoriti špansko s prijatelji, pa se francoske besede znova in znova vmešavajo v moje špansko besedišče :)
Po temačnem včerajšnjem dnevu (ni deževalo, so pa črni oblaki ves čas grozili, in vprašanje, zakaj nisem vzela dežnika s seboj, se je v intervalih pojavljalo v mojih mislih) je danes zopet sonček. Baje moramo užiti sončne dneve v Dijonu, ker jih s hladno jesenjo kmalu zmanjka. In za kar dolgo obdobje. Z moderno zgodovino do 13. ure nisem ravno na dobri poti. A se je splačalo. Odličen profesor! Že od samega začetka, ko je študente, ki so vsako besedo, ki jo je povedal, histerično natipkali v word (predstavljaj si neusklajeni tik-tik-tik-tik-tik-tik-tik-tik-tik-tik petih študentov, če lahko..), pozval, naj zaprejo računalnike, ker njegov cilj ni triurno predavanje, ampak spodbuditev diskusije.. Že od samega začetka sem vedela, da bo to dopoldne super. Sicer pa mi še vedno ostane cel dan za nastavljanje soncu :)
Navada na Sciences Po je, da je vsakemu študentu iz prvega letnika dodeljen študent iz drugega. Starejši študentje naj bi bili tisti, na katere bi se obrnili, če bi imeli kakšno vprašanje, potrebovali kakšno pomoč ali samo nekoga, s katerim bi popili čaj. Danes sva šli z Lucie, franko-angležinjo iz drugega letnika, na kosilo in predebatirali razno razne teme, od športa in glasbe do poslušanja Harryja Potterja na kasetah. Čeprav bi bila zame odlična vaja, da bi govorili v francoščini, sva malo "goljufali" in se držali angleščine :) Ah, saj bo še čas za popolno potopitev v francoščino :)
Sonce kliče.. :)
No comments:
Post a Comment