Francija je država, kjer se večina ljudi in zadev drži enega načela: eno pravilo, milijon izjem. Tako je pri francoski slovnici, izpolnjevanju neskončnih obrazcev, dogovarjanju s Francozi, na ulici, v uradih, v knjigah, povsod. Tudi na Sciences Po.
Letos se lahko učim tri tuje jezike in opravljam izpite in pridobim ocene. V teoriji. Francoščina je zame obvezna. Ostaneta mi torej še dva jezika, čeprav je tretji odsvetovan, ker naj bi vse moči usmerili v francoščino, da bomo lahko drugo leto brez težav sledili francoskim predavanjem, pisali francoske eseje in imeli predstavitve v francoščini. Najprej sem kot drugi jezik želela izbrati ruščino. Že sem se veselila cirilice in se spraševala, kako podobna je ruščina slovenščini, ko sem prišla do informacije, da začetnega nivoja ruščine ni mogoče izbrati. Hja, okej, ruščina odpade. Špansko znam, za italijanščino s pomočjo španščine in francoščine potrebujem en kratek intenziven tečaj, pa bo. Kaj pa češčina? Češčina me je zadnje čase zelo navduševala. Poslušam ljudi okrog sebe, ki govorijo češko, in iščem slovenske ekvivalentne besede. Film s češkimi podnapisi me je prav tako navdušil (tudi sicer je odličen, ne le zaradi tujih podnapisov!). Pa vendar.. Kaj pa morda nemščina? Prijatelji iz 2. letnika mi priporočajo nemščino. Hm..
Naenkrat se spomnim - saj poleg francoščine vendar lahko izberem še dva jezika! Odlično, torej se bom letos začela učiti češko in nemško.
Ampak.. V Franciji je vedno nekje "ampak". Ko Francoza vprašaš, če mu je bilo všeč kosilo, bo rekel, da je bilo odlično, "ampak".. Če se zanimaš za določene informacije, jih boš dobil, na koncu pa bo zopet tisti "ampak". Kot internet v residenci. Bo, ja. Ampak ne še ta teden. Pralni stroj dela, ampak oblek ne ožame dovolj. In ja, tudi moj jezikovni primer ima svoj "ampak".
Poleg obvezne francoščine se lahko učim še dva jezika, ampak ne smem obeh pričeti na začetku. Določen nivo je zahtevan za vsaj en jezik. Lepo od njih, da skrbijo, da ne bomo preobremenjeni. Torej mi ostane samo en jezik.
No, konec koncev se lahko uradno učim samo enega, hodim pa tudi na ure drugega. Torej je še vedno super. Ampak ne. Žal, oba sta ob istem času. Simultano. Na dveh krajih naenkrat žal ne morem biti.
Nemščina??
Eno pravilo, polno izjem.. Pa tudi ena soba in polno malih stvari, ki jo naredijo izjemno :) Svojo sobo sem želela narediti čim bolj domačo. Mini kolaž za občutek :) Da ne bo vtis o Francozih, ki so kot miselni kameleoni, preveč.. ne-simpatičen ;)
No comments:
Post a Comment