Homemade pizza

Obožujem pico! Ne jem je prav pogosto, tako da je takrat, ko jo, še bolj slastna :) Ampak nekaj pa drži - ni je čez doma narejeno pico. Že sam vonj, ki se razlega po kuhinji, pa dejstvo, da jo lahko pripraviš s čisto vsako zadevo, ki jo imaš v hladilniku. No, skoraj. Lahko se pozabavaš z različnim testom, z najrazličnejšimi začimbami, dodatkom jajca ali kisle smetane. Lahko narediš več različnih delov pice, z gobami ali brez in še in še bi lahko naštevala.

Pica na sliki je Quattro Formaggi pica, z mocarelo, gorgonzolo, parmezanom in gaudo. Dodatkom jajca in rožmarina, in slednji je dodal res posebno noto!

Za prste (in krožnik) obliznit, prisežem! :)

Deževen dan v Kopenhagnu

Kopenhagen se je zavil v jesenski dež. Dež imam res rada, ampak bi si želela še kakšen suh mesec, da lahko kopenhagenske ulice užijem do konca na kolesu. Res sem začela uživati v kolesarjenju, čeprav moram priznati, da je metro nekakšen treat zame. "Okej, naj ti bo, pa pojdi z metrojem danes!" Morda pa se bo še tako močno zagrela za kolesarjenje, da se bom v dežju prelevila v Ninjo, kot vsi Kopenhagenčani. Kako? Tu ni popularna samo pelerina, ko dežuje, saj ti na kolesu pelerina skoraj ne pomaga. Stegna postanejo mokra v trenutku, očala pa bi tudi potrebovala brisalce. Ko se vsemu temu pridruži še veter, si na konju. Zato so se Danci znašli in si pred kolesarjenjem v dežju ne nataknejo samo pelerine, temveč tudi pelerinaste hlače, ki te zavarujejo v celoti. In to ni vse - na nahrbtnike navlečejo pelerinasto prekrivalo, tako da res vse ostane suho. Na koncu ulice izlgedajo polne Ninj na kolesih, ampak roko na srce - suhe pa ostanejo te Ninje :)

Prekrivalo za nahrbtnik tudi jaz vedno vzamem s seboj, ko sumim, da bo začelo deževati, ko se bom na kolesu vračala s faksa. Ampak prekrivala ne uporabim za nahrbtnik, temveč kot prekrivalo za torbico v košarici na kolesu. Iznajdljivo, mar ne?

Zadnjič sem na deževen dan spekla mafine. Pravzaprav so bili čokoladni Cup Cakes-i, samo da sem se na koncu spomnila, da nisem imela ničesar za barvasto smetanco na vrhu. Ker pa se Danci po patriotizmu lahko kosajo z Američani, saj na vsakem koraku opaziš danske zastave, so se moji delni Cup Cakes-i spremenili v simpatične danske mafine. Mnjami!

Začela sem s tečajem danščine, dve uri sta že za mano. Poročam v kratkem :)

Lep dan!

Rørvig - a little escape from Copenhagen

Približno uro in pol potovanja z metrojem, vlakom in trajektom od Kopenhagna se skriva majhno obmorsko ribiško in počitniško mestece Rørvig. Angleži bi ga z eno besedo zagotovo opisali kot lovely.

Majhne počitniške hišice, iz lesa in z ogromno stekla. Brez zaves, pa ne zato, da se show off-ajo, ampak zato, ker Danci enostavno don't care. Ne samo v Rørvigu, tudi v Kopenhagnu. Precej različno od nas Slovencev, ki okrog svojih hiš gradimo visoke ciprese in ograje, da ja sosed ne bi uspel pogledati čez mejo. Razen če nimamo v garaži ravno novega BMW-ja. Oh.

Back to Rørvig! Res zanimiva je bila vožnja s trajektom (glej spodaj zemljevid za boljšo predstavo)! Na Danskem povsod, še posebej ob morju, res močno piha. Mislim, da sem že pisala o kolesarjenju po Kopenhagnu v spremstvu vetra, kar se zdi kot bojevanje z mlini na veter. V nekem trenutku se z vetrom, ki piha direktno v tvojo smer, preprosto ne želiš več boriti. Potem pa veter poneha in ti še vedno kolesariš :) Ko si sredi morja, danski hladni veter pride še bolj do izraza. Prvič sem bila na ladji, ki jo je dobesedno premetavalo v vodi. Veliki valovi, močan veter, še malo slanega dežja, da ne veš več, če gre za dež ali špricanje valov -> res zanimiva izkušnja. Če bi vožnja trajala dalj, bi morda priključila temu še kakšno morsko slabost, ampak trkam na les, da je bila izkušnja 100% pozitivna :)

Sprehod po Rørvigu, pa na drugo stran tega polotočka do peščene plaže, ki se je v zgodnjem jutru zdela res čudovita. Morje je bilo res hladno (ob prvem dotiku s konicami prstov na nogi je misel na hitro kopanje izginila v trenutku), a šumenje v spremljavi zvokov galebov je bilo čarobno.

Oh, beautiful Denmark!

PS: Švedska je le streljaj od Danske, kar sem že omenila v enem izmed zapisov. Malmo je mestece, manj kot uro stran od Kopenhagna, ki je na moji to visit listi. Baje je majčkeno mestece, ampak meni so majčkena mesteca všeč. Itak :)

The Last Days of Summer

        

Pravijo, da je bil danes eden izmed zadnjih poletnih dni. Baje ne samo v Kopenhagnu. Po eni strani me kar spreleti, ko pomislim, da se poletje končuje, po drugi strani pa se mi zdi, da je že čas. Da je pravi čas.

September je. Faks je nazaj. Listje počasi korak za korakom odpada in se barva na rdeče. 

Še malo, pa bodo po tleh ležali kostanji, ki se jim bom izogibala s kolesom na poti do faksa. 

Še malo, pa bo v zraku dišalo po toplih ognjiščih. 

Še malo, pa bom tudi jaz spet v "tea time" moodu.

Še malo, pa bom tudi tiste tri majice s kratkimi rokavi, ki sem jih kljub vsemu vzela v Kopenhagen, pospravila na dno omare.

Še malo, pa bo jesen res tu v vsem svojem čaru.

Jesen po poletju sem imela vedno rada. Zanimivo je, da sem pred dvema letoma ob zelo podobnem času razmišljala zelo podobno. Ko poslušam mimoidoče, ki objokujejo bližajoči se konec poletja, me kar spreleti. Kot da lahko kdo kaj spremeni tu. Taka je narava in tako je prav. Jaz na svoj način že prav čakam pravo jesen. 

Poletje, meni je kul, če prepustiš svoje mesto jeseni. Lepo si me razvajalo.

Best Strawberry Banana Smoothie

... or how to make a sunny Saturday even better!

Smoothiji so moja top sladkarija. Zdravi, enostavni za pripravo, pa še vedno lahko improviziraš. Od osnovnih smoothijev z banano in sokom pomaranče do dodatkov korenčka in kokosovega sirupa.

Kateri je tvoj najljubši?

Darilce iz Brinjine trgovinice

V paketku iz Brinjine trgovinice sem našla tole:

Slončka, ročno šivanega, "polnjenega" s pencami ali vatkami, z nečim mehkim :) Še vedno se odločam, kam bi ga obesila, da bi bil več kot samo okras za na steno.

Razmišljala sem, da bi ga lahko nosila na torbici, pa se mi zdi, da nekako ne paše zraven. Na ključih imam že precej drugih obeskov. 

Suggestions anyone? Imaš kakšen predlog? :)

PS: V Brinjino trgovinico še nisem uspela pomoliti svoje noge. Zjutraj, ko tečem ob kanalu, kjer je njena trgovinica, je še zaprta in samo lepim nos na okna izložbe in stegujem vrat :)

Pa tudi Sebastian je rekel, da Brinje ni bilo v trgovinici. Očitno ve, kako si splanirati dan, da ni preveč natrpan :)

Brinja Kobenhavn

Ko prideš domov in te pričaka darilce, paketek s tole nalepko na vrhu:

My heart skipped a bit :)

http://blog.brinja.dk/

Afternoon at the seaside

Kljub sončnemu dnevu je bilo popoldne kar hladno. Ob morju je malo pihalo, pa vendar manj, kot sva pričakovala. Par uric nasproti švedske obale, ki je samo 40 minut stran, je bil res simpatičen del dneva.

Na poti domov sva se ustavila na sladoledu v majhni hišici. 2 evra za kepico, ki je dvakrat večja kot največja v Ljubljani. Naj še kdo reče, da je Kopenhagen drag! (vsaj enkrat, ko lahko to rečem :D) Mango s koščki svežega manga in čokolada s koščki prave čokolade. Mnjam! 

(Samo malo mrzlo vseeno za sladoled. Brr!)