Danes sem v izložbi turistične agencije videla oglas za Grčijo. Slavna fotografija. Bela "hiška", modra streha, modra polkna, modra ograja. Oh, that girl is dreaming now! Sonce, morje, plaža, nič obveznosti, samo mini načrt, kje in kdaj bomo jedli. Pa še to niti ni nujno – nektarine, grozdje, voda, pa je. In dobra knjiga in odlična družba. Pozni topli večeri, čas, ki se ustavi, grški melos, vonj po ribah. Oh, la vie!
Super pomladni čas je prišel. 18 stopinj danes v Dijonu! Dve uri premora med predavanji. Dela za jutri nimam veliko. Čuden občutek. Ostanem na faksu in malo pregledam, kaj me čaka drug teden? V glavo mi šine I’m Walking on Sunshine, oh oh! Ear worm. Vem. Cel dan bom imela pesem v mislih. Allez-hop! C’est parti! Grem v center, v kavarnico, kjer že dolgo nisem bila, ker preprosto nisem imela časa. Končno sem lastnici podarila čaj, ki sem ga kupila v ljubljanski Čajnici. Cloud Catcher se mu reče. Potem sem se pa usedla na sončno klopco na polkrožni Place de la Libération pred mestno palačo in se spraševala, kako dolgo bo to pred-poletje trajalo. Poletje :)
Včeraj smo imeli videokonferenco z ostalimi kampusi Sciences Po, ker smo žrebali vrstni red nizev raznih tekem. Minicrit letos bo v Dijonu, mi organiziramo celoten dogodek. Vsi smo prinesli naše zastave, oblekli drese in puloverje z lanskega Minicrita, peli smo pesmi in navijali za Dijon in za slabe ekipe, ki jih bomo zmleli in prišli do finala. Pred-vzdušje Minicrita :) Dogodka, ki se ga vsi, tudi prvi letniki, ki ga še niso izkusili na lastne oči, res veselimo. Ne samo, ker pomeni konec akademskega leta, in ne samo, ker pomeni a lot of parties. Tudi (predvsem?) zato, ker smo skupaj, ker izgubimo glas, ko dihamo z svojimi ekipami, ker mahamo svojim “kamaradom” na ulicah v reprezentativnih puloverjih in ker je vzdušje preprosto neverjetno. Obenem spoznamo študente, ki so tako kot mi “trpeli” ob ekonomiji in pravu, gledali video predavanja iz Pariza in sodelovali v podobnih projektih kot mi. Vsak na svojem koncu.
Minicrit, morje, sonce, za vse bo čas. Do takrat pa še nekaj študija. Okej, saj ni tako grozno. Čez dva meseca takle čas bom že skoraj cel teden na počitnicah s končanimi izpiti in v pospravljalnem mood-u :) Ni slabo, ne?
Allez, mini enourni pred-občutek počitnic se končuje. Dve uri prava. Se veselim na svoj način :)
Super pomladni čas je prišel. 18 stopinj danes v Dijonu! Dve uri premora med predavanji. Dela za jutri nimam veliko. Čuden občutek. Ostanem na faksu in malo pregledam, kaj me čaka drug teden? V glavo mi šine I’m Walking on Sunshine, oh oh! Ear worm. Vem. Cel dan bom imela pesem v mislih. Allez-hop! C’est parti! Grem v center, v kavarnico, kjer že dolgo nisem bila, ker preprosto nisem imela časa. Končno sem lastnici podarila čaj, ki sem ga kupila v ljubljanski Čajnici. Cloud Catcher se mu reče. Potem sem se pa usedla na sončno klopco na polkrožni Place de la Libération pred mestno palačo in se spraševala, kako dolgo bo to pred-poletje trajalo. Poletje :)
Včeraj smo imeli videokonferenco z ostalimi kampusi Sciences Po, ker smo žrebali vrstni red nizev raznih tekem. Minicrit letos bo v Dijonu, mi organiziramo celoten dogodek. Vsi smo prinesli naše zastave, oblekli drese in puloverje z lanskega Minicrita, peli smo pesmi in navijali za Dijon in za slabe ekipe, ki jih bomo zmleli in prišli do finala. Pred-vzdušje Minicrita :) Dogodka, ki se ga vsi, tudi prvi letniki, ki ga še niso izkusili na lastne oči, res veselimo. Ne samo, ker pomeni konec akademskega leta, in ne samo, ker pomeni a lot of parties. Tudi (predvsem?) zato, ker smo skupaj, ker izgubimo glas, ko dihamo z svojimi ekipami, ker mahamo svojim “kamaradom” na ulicah v reprezentativnih puloverjih in ker je vzdušje preprosto neverjetno. Obenem spoznamo študente, ki so tako kot mi “trpeli” ob ekonomiji in pravu, gledali video predavanja iz Pariza in sodelovali v podobnih projektih kot mi. Vsak na svojem koncu.
Minicrit, morje, sonce, za vse bo čas. Do takrat pa še nekaj študija. Okej, saj ni tako grozno. Čez dva meseca takle čas bom že skoraj cel teden na počitnicah s končanimi izpiti in v pospravljalnem mood-u :) Ni slabo, ne?
Allez, mini enourni pred-občutek počitnic se končuje. Dve uri prava. Se veselim na svoj način :)
No comments:
Post a Comment