Velikonočni zajtrk

(Pre)obilni zajtrki niso moja strast. Zajtrk je pomemben del dneva, po katerem se pozna cel moj dan, ampak ko pride do "sestavin" zajtrka, pri meni velja manj je več. Marmelada ali sir s kruhom, skuta, jogurt, kosmiči, mlečni riž, jajce - vse mi je všeč, ampak združeno v en zajtrk si pripravim le redko. Velikonočni zajtrk je zajtrk praznovanja, veselja - obilja. Ali z drugimi besedami - miza se na velikonočno nedeljo malo bolj kot ponavadi šibi od dobrot.

Še preden pa sva z Bastianom začela z zajtrkom, sva imela Easter Egg Hunt, malo drugačen kot ga poznamo iz filmov. Čokoladna darilca sva skrila na različni mesti v stanovanju, pripravila pa majhne namige na različnih koncih stanovanja, ki so naju na koncu pripeljali do darilca :) Da le ni vse skupaj samo o hrani :)

Za okrasitev in dekoracijo velikonočne mize sva se potrudila še malo bolj, kot se ponavadi, z velikonočnimi barvami in velikonočnimi motivi.

Manjkala je potica... Sva pa zato sama spekla kruh. Mnjami!

Velika noč ni samo velikonočni zajtrk. Naj gre za katoliško praznovanje ali ne, nekaj velja - velika noč je družinski praznik. Barvanje pirhov pomeni čas, ko se družina zbere skupaj in ustvarja, se zabava in ima lepo. Velikonočni zajtrk je počasen obred, kjer si vzamemo čas, se pogovarjamo, se veselimo in ustvarimo prijetno vzdušje, ki traja...

... tudi med pomivanjem posode na koncu :)

Liebster award za najboljši blog :)

Pred kratkim, ko sem še čakala pomlad in lepše dneve, mi je Manca polepšala dan, pa čeprav na več kot 1000 kilometrov. Simpatična blogerka, ki me je navdušila s svojim talentom za fotografiranje, je moj blog nominirala za enega izmed njenih najljubših blogov.

"Ker piše o samih tako zelo lepih stvareh," je rekla.

Hvala, Manca! Liebster award nagrade sem se razveselila in z veseljem jo bom podala naprej.

And here is a little about what the award is all about:
This award was designed to be a blog award in the "pay it forward" fashion. Once you've been nominated, you award it to five blogs that you like that have fewer than 200 followers, to encourage new visitors to visit these blogs.

The rules for accepting this award are:
You need to thank the person who gave you the award and link back to their blog. Post the award onto your blog. Give the award to five bloggers who you appreciate that have fewer than 200 followers. Leave a comment on their blog letting them know that you have given them this awesome award!

Next you need to PAY IT FORWARD!

______________________________________

Moje nominacije gredo torej na naslednje bloge slovenskih blogerjev:

istanbluevzhodnomodra

Ker te Nina začara in odpelje v Turčijo. Čarobno, drugačno, čudovito.

Tamara's Blend 

Ker je blog prefinjena mešanica potovanj, kulinarije, lepih misli in fotografij.

Tamarin foto blog 

Ker se ne morem nagledati njenih fotografij. Poroke, potovanja, najlepši trenutki. 

Seeds of creactivity 

Kjer kreativnost najde svoje mesto (Martinin blog je že bil nominiran, pa vseeno).

Cinnamon and Thyme 

Ker so recepti, še posebno pa fotografije, enostavno top!

Čas za sončen zajtrk. In coffee to go?

Zajtrk je zame pomemben del dneva. Lahko bi celo rekla, da se po zajtrku moj dan pozna. Če že od samega jutra hitim in nimam časa za zajtrk ali za čaj, to pomeni, da bo cel dan precej hiteči. Po drugi strani počasen zajtrk velikokrat zaznamuje celo dopoldne kot zelo počasno (in pogosto ne precej produktivno). Včasih pa mi uspe najti ravno pravo ravnovesje in zajtrku posvetim ravno dovolj časa, v miru spijem kavo in prelistam časopis. Potem zares začnem dan. Tak, uspešen dan.

                         
                   
                    Pesem za sončen zajtrk in energijo za cel dan - Kiss You! (Ja, One Direction :D)

Ko sem bila prejšnji vikend v Nemčiji, me je presenetilo število kavarnic, ki so vabile z velikim napisom "TO GO COFFEE". Presenetilo prvič zato, ker se mi je to zdelo so yesterday - a se še spomnite, ko smo najprej to videli samo v filmih (spomnim se Sandre Bullock v enem izmed filmov, kjer se je kot policistka prerinila čez celo vrsto ljudi in naročila kavo to go zase in za svoje sodelavce), potem smo pa tudi mi lahko v centru Ljubljane dejansko naročili to go coffee in izgledali super, ko smo šli po Čopovi s kavo v roki? Senzacija. Ampak zdelo se mi je, da smo to nekako prerasli. V Tubingenu pa je to očitno še vedno hit. V Kopenhagnu se mi ne zdi precej oglaševano, čeprav skoraj povsod lahko kavo vzameš tudi za seboj. 

Presenetilo me je pa tudi zato, ker se mi je zdelo, da kavarnice danes želijo promovirati čas za kavo, ne pa hitenja. Hitenje je bilo popularno kakšno leto nazaj, ali pač? Še vedno je nekako "popularno" reči, da si super busy. To pomeni, da se ti dogaja veliko stvari, da super hendlaš vse, da si uspešen. Ampak to je druga zgodba. Ko pa pride do kave, se mi je zdelo, da smo nekako odrasli.

Kar se mene tiče, kave nikoli ne vzamem s seboj. Tega ne maram. Ne samo, da se mi ne zdi popularno, kje pa. Dejstvo, da si rada vzamem čas za kavo (ne samo za to, da jo prevzamem v kavarni, ampak za to, da jo imam dejansko čas spiti!), je glavni razlog. Nikoli nisem marala kave spiti na en dva tri. Jutro s kavo zame pomeni umirjeno jutro, ker imam dejansko čas uživati ob kavi. Drugi razlog je, da, če se ti mudi, itak nimaš časa kave piti na poti, ko pa prideš na faks, v službo ali na sestanek, pa je kava že mrzla. Tretja zadeva je, da plastičnih ali papirnatih "kozarčkov" ne maram preveč. Luštna skodelica ali kozarec za latte (bom o tem v kratkem pisala) je a must zame.

Sicer pa nisem največji kavo-pivec. Moj dan se ne nujno začne s kavo. Čaj (sadni!) je trenutno še bolj pogosta zamenjava. In kavo obvezno pijem z mlekom. Z veliko mleka. Všeč mi je vonj kave in grenak okus, ki ga kava pusti, espressa pa res ne maram. V Franciji je to spet druga pesem :D

Eno pa drži, s kavo ali brez - pomlad je očitno prišla nazaj v Kopenhagen. Čeprav je zunaj komaj kakšna stopinja nad ničlo, je sonce skozi okna najboljša spremljava k zajtrku. Takemu, umirjenemu, takemu, ki pomeni dober začetek dneva! :)

Life is Beautiful

Končno! Pomladni dan :) Čeprav tisti, varljiv, ko je sonce skozi okensko steklo res prijetno vroče, zunaj pa je v resnici kar mrzlo. Ampak vseeno - super lep dan je bil. In kaj boljšega si človek lahko zaželi kot super zanimivo branje o marketingu v nastajajočih tržnih gospodarstvih (joj, v slovenščini se sliši super komplicirano - emerging markets, se pravi Kitajska, Indija ipd.), posladkano s sladoledom z okusom arašidovega masla! Mnjami! Ko dodaš še dobro glasbo, je to pika na i. Pa potem kasneje še božanski danski bagel (res okusen ogromen sendvič, najboljši je chicken and bacon s humusom in curry-jem!) in pomlad se lahko prične :)

                         Pesem za pomladni dan - Life Is Beautiful (Vega 4) 

(Zamižim na obe očesi, da ne vidim snežink v soju ulične svetilke!) 

Jutri bom dan začela z jutranjo kavo ob nemščini, ki jo treniram z "nemškim partnerjem", enkrat ali dvakrat na teden. Z Marcom se dobiva na kavi ali tortici in se pogovarjava po nemško. O razno raznih stvareh, od predavanj na faksu do dizajna do glasbe in filmov. Veselim se jutrišnje kave, malo bolj intenzivna nemščina mi bo po kratkem premoru po podaljšanem vikendu v Nemčiji spet dobro dela :)

Sicer je bil pa tale mesec do danes kar pester in intenziven. Organizirala sem dva dogodka za študente, ki sta oba zahtevala kar nekaj priprav in organizacije, zdaj, ko pa sta oba mimo, se bodo pa zadeve malo umirile v pripravi novih v aprilu. Se že veselim :)

Obešanje perila

Kakor koli čudno (ali pa tudi ne) lahko to zveni, here it goes: rada obešam perilo in ga na koncu tudi zložim. Obešanje perila je zame umetnost. Sprostitev. Ustvarjanje. Dobro se zavedam, da se likanju (ki ga pa ne maram tako zelo) lahko spretno izognem, če perilo lepo obesim. Nogavice vedno poparčkam, da se jih na koncu lažje zloži :) Vse to ob spremljavi dobre glasbe - top! :)

Najboljše je, da se z Bastianom pri tem dobro usklajujeva. On rad kuha in me razvaja z zajtrkom in dišečim čajem, jaz pa poskrbim za to, da ob tem oba dobro izgledava in lepo dišiva :) In stanovanje z nama :)

                         Pesem za obešanje perila      

Malce annoying je pa, ko prideš v pralnico v kleti in so vsi pralni stroji zasedeni. In prvi opere šele čez 19 minut. Ko sem ravno vse pripravila in z zanosom odšla v pralnico. Puf. In your face. Okej, kaj naj. Grem nazaj s polno košaro in upam, da vmes nekdo drug ne vskoči, ko se bom drugič odpravila dol. In ko pridem, nimam sreče. Vse zasedeno. Okej, prav. Pa zvečer.

Ko sem prišla domov, sem zavlačevala s perilom in ko sem se spomnila, da pralni stroji delajo samo do 22h, sem po hitrem postopku odhitela v pralnico.

(To je spet druga zgodba - nočno pranje namreč. Ko sva se z Bastianom preselila in spoznala način pranja, sva bila kar navdušena. Dokler nisva en večer okrog pol desetih odnesla dveh strojev oblek v pranje. Pravi program, prašek, kovanec, mehčalec, START, 47 minut. Okej. Greva nazaj v stanovanje in čez 47 minut nazaj v pralnico. Kjer noben stroj ni več delal. Elektrike v strojih ni bilo več. Nič nama ni bilo jasno, zato sva stroja odprla, da bi preverila, kakšno je stanje z najinimi oblekami. Ko sva ugotovila, da ne prvi ne drugi stroj nista imela centrifuge, poleg tega pa so bile najine obleke še polne praška, nama je bilo vse skupaj še manj jasno. Prinesti dva stroja neožetih oblek nazaj v stanovanje res ni bil piece of cake. Ampak okej - we did it! Naslednji dan, ko sva piece of cake ponovila še enkrat, tokrat v smer pralnice, sva soseda vprašala, kaj se nama je zgodilo s stroji prejšnji večer. "Pralni stroji delajo samo do 22h. Potem se izključijo, da ne motijo stanovalcev." As simple as that. "Tak!" Nauk zgodbe - zdaj veva, da je 21h zadnja šansa za pranje. Če so stroji prosti.)

Danes sem torej ob 21h hitela v pralnico s košem perila. In ugani, kaj sem zagledala v pralnici? Vsi stroji so bili prosti! Juhuhu! Kakšna sreča! Kar smejalo se mi je od zadovoljstva. "A ljudje res ne perejo več zvečer? Čudno. No, super!" Obleke sem zložila v stroj, potem pa kot ponavadi: Pravi program, prašek, kovanec, mehčalec, START, 47 minut. Not.

Ta teden so nam v pralnici zamenjali sistem, da zdaj ne uporabljamo več kovancev, temveč je zadeva postala bolj moderna in uporabljamo posebne kartice in touch pad. U la la, fancy Danska. Dokler ne ugotoviš, da touch pad ne dela in da tokrat ne bo nič s pranjem. 

"Aha, zato so bili vsi pralni stroji prazni. Kakšna sreča, ha?" Pa jutri. Oziroma takrat, ko popravijo touch pad.

Ampak poleg vseh teh dogodivščin s pranjem (ki ga sicer ne maram tako zelo), ljubezen do obešanja perila ostaja :) Če mi najprej uspe perilo oprati :D

Sicer pa... Prva pomlad je odšla tako hitro, kot je prišla. Lepe rumene cvetlice na okenski polici so edini ostanek čudovitih sončnih in pomladnih dni v Kopenhagnu. Ko se po parih dneh sonca zbudiš in odgrneš zavese v pričakovanju s soncem obžarčenih streh, v zameno pa nemo strmiš v pobeljene strehe in neutrudno sneženje, si res lahko rečeš samo eno: narobe svet.

Kakšno je pa pri vas vreme? :)

God nat!*

* Lahko noč po dansko.

Pomladna torba

Ko pride pomlad v mesto, gredo vse nepotrebne in (pre)težke stvari iz torbice ven. 

Čas je za pomladni pridih v torbici :)

Kaj pa ne sme manjkati v tvoji torbi?

Sončkast pozdrav iz Kopenhagna ☼