When in Rome, do as Romans do

 Ali drugače - if you are in Rome, live in the Roman way; if you are elsewhere, live as they do there.

Ena izmed stvari, ki paše v ta kontekst, se mi je posrečila čisto po naključju - kolo, brez katerega si Danci življenja sploh ne morejo predstavljati, me je čakalo v Kopenhagnu, še preden sem prišla "domov". 

Ne samo, da je metro drag. Kopenhagen je perfect mesto za kolesarjenje! Kolesarske steze vsepovsod, še upgrade-an body language, ko se kolesari, posebni "žlebovi" za kolesa na stopniščih, mini semaforji za kolesarje - you name it, vse je tu :)

Prepovedana vožnja dveh na enem kolesu, kazni, če se ponoči pelješ brez luči, kolo je v Kopenhagnu res a must. In ko se na svojem črnem kolesu s košarico čez park odpravim v center mesta ali na faks, se res počutim kot Danka. Dokler me pravi Danci, ki kolesarijo res hitro, ne začnejo prehitevati ali pa se odločim, da ne bom šla čisto "normalno" hitro :)

Tule je en res fin video o kulturi danskega kolesarjenja:

Cycling Copenhagen, Through North American Eyes from Streetfilms on Vimeo.

Všeč sta mi še posebno dve izjavi:

You have a Green Wave adjusted for the speed of the bicycle instead of to the speed of a car. So we have, for example, a stretch where you can pass. If you travel at 20 kilometers per hour, then you can pass. I think it's 14 traffic lights. They'll all be green for you. [7:38]

Wherever they're doing construction, road construction, they always drop down these temporary asphalt ramps, so that... Even if it's just working on it for half a day, or a couple hours, you never have a curb where you approach. There always will be a transition. [7:54]

Ampak Danska in Kopenhagen nista only about cycling. Veliko bom še spoznala, zanimiva pa je tudi hrana. Tega, da je dražja kot v Sloveniji ali dijonskem delu Francije, mi najbrž ni treba poudarjati. Zanimivo pa je, da belega kruha tu skoraj ne najdeš. Tako za zajtrk pogosto jem ržen polnozrnat kruh, če se mi že ne da pripraviti smoothija. Slišala pa sem, da Danci pojejo veliko solat, tako da sem si danes, ko sem pripravljala kosilo samo zase, pripravil solato.

Rdeča paprika, korenje, feta in bazilika, začinjeno s soljo in dobro mero popra. Mnjam!

Integration week se je sicer končal, jaz pa imam vendar podaljšan vikend brez faksa v ponedeljek. Juhuhu! Let's go around this fantastic city!

I love Copenhagen!

Kratko in jedrnato:

:)

Travel advice 2

Zelo pomemben nasvet, ki ga že dolgo poznam, zelo težko pa ga upoštevam, je:

SPAKIRAJ TOLIKO STVARI, KOT JIH LAHKO NORMALNO (!) NESEŠ SAM.

Nemalokrat sem se pritoževala nad sitnimi Ryanair-ovci, ki s strogimi omejitvami "kršijo naše pravice". Kasneje sem spoznala, da bi se morali Ryanairu potniki zahvaliti, ker v cabin baggage ne nabašejo milijon nepotrebnih stvari in v navaden kovček ne spakirajo 30 kilogramov.

Pa vendar, po pravkar zaključeni "Mission impossible: Prepare Bags for Half of a Year and for Two Seasons", vol. X, se mi načelo vseeno zdi težko za uresničevanje. Čeprav bom tokrat potovala z vlakom in mi nihče ne bo z lupo gledal pod dvomestno številko teže kovčkov, sem morala spakirati tako, da bo dobro ne samo za prostor za prtljago na vlaku, temveč tudi za moj hrbet in moje splošno počutje.

Dva kovčka, velik in mali, pa kar napolnjena torbica (malo večja, thanks God! Ali pa ne...), pa sem. In velik kovček komajda presega 20 kg, kar je super duper :)

Torej... Copenhagen, here I come! Se oglasim!

PS: Kako se pa ti spopadaš s pakiranjem in pripravljanjem kovčkov pred potovanjem? :)

Travel advice

Za vse, ki ste na potovanju ali načrtujete oddih v izdihljajih poletja - en dober nasvet:

Na potovanjih pogosto letamo z enega konca na drugega, si želimo ogledati VSE in izkusiti vsako malenkost. Hitro se zna potovanje spremeniti v eno veliko dirko, ki pa na koncu potovanju samemu vzame pravi čar.

Tole misel sem našla v res dobri kavarni v Sarajevu, ki me je navdušila s svojo odlično cheesecake, res pestro izbiro čajev, super prijazno postrežbo in velikim izborom revij za vsak okus, kjer sem poleg "top 10 in Sarajevo" ter odličnih člankov našla tudi simpatične modrosti. Torte i To Café. Mislim, da ga imajo tudi v Zagrebu in še kje na Balkanu. Priporočam!

sexy 3 PACK

Vedno so me navduševale dobre reklame, take, ki te, gledalca, pripravijo do razmišljanja. Ali pa so samo domiselne in na zanimiv način sporočijo zadano informacijo.

Nikoli ne bom pozabila TV reklame za Peugeot 206, ko Indijec svoj stari avto preoblikuje v novega, (naj)boljšega, čudovito lepega. Zaleti ga v steno, stolče s kladivom, na koncu se pa še slon usede na sprednji del avta.

Ali pa slovenska reklama za Dobim podarim, ki smo si jo zapomnili po dveh dobrih vilah :) 

V obeh reklamah se kaže kreativnost oblikovalcev, ki pritegne in povzroči, da si reklami zapomnimo še dolgo po tem, ko sta bili na televiziji.

(Obe reklami sem poiskala na Youtubu, najdete ju spodaj.)

Televizije ne gledam več veliko, dobre reklame pa me še vedno pritegnejo (čeprav se mi zdi, da jih je vse manj). Zadnjič sem si kupila paket Skiny spodnjih hlačk, ki so bile lično zapakirane in zavite v reklamo z žensko, ki je nosila vse tri spodnje hlačke naenkrat, glavno besedilo pa je bilo:

SEXY 3 PACK

Šele doma me je slučajno prešinilo, da so se ustvarjalci te "reklame" poigrali z besedami in pomeni in se ta seksi 3 pack ni nanašal samo na paket spodnjega perila, temveč je bil aluzija na sexy 6 pack, kar ponazarja tudi postavitev skice treh kosov perila enega pod drugega.

Meni se je ideja zdela super! Pa vam? :)

Burek za 6 evrov

Ko nekdo govori o Sarajevu in o kulinariki, ne more spregledati treh stvari:

bosanske kave, čevapčičev (whatever ć) in bureka.

Speaking about the last, burek nikoli ni bil moja THE hrana. Ampak parkrat sem pa se ustavila na Čopovi, pa v gimnaziji se tudi še spomnim bureka z jogurtom. Nisem ga mogla torej zgrešiti v Sarajevu. Ampak...

Sarajevo je precej cenejše mesto od Ljubljane. Sveže stisnjen pomarančni sok (in to res zvrhan kozarec) stane en evro. Sadna kupa z domačimi malinami stane okrog dva evra. Coca Cola v restavraciji stane 80 centov. Sladoled, ena kepica (precej mala though), 50 centov. Ampak...

Cene burekov na tablah v ozadju buregdžinic so bile vedno vrtoglave. 6 evrov, 7 evrov. Nikakor mi ni bilo jasno. Kakšen burek prodajajo? Kako ga postrežejo? Je zlat? :D Še v dragi Ljubljani ga dobiš za 2 evra brez bona!

Okej, vseeno, brez bureka ne gre v Sarajevu. Ajde, pač, dajmo, da vidimo, kakšna je specialiteta.

Ko sem vstopila v buregdžinico, me moški za pultom vpraša, kateri burek želim. Mesni, sirov, pica, kar želiš. Potem me pa vpraša, koliko ga želim. "Kako - koliko? En burek, prosim." -"Ja, tako se pa res ne bova zmenila. Velik kos, mali kos? Koliko gramov?"

Jaz sem se čisto zmedla, ko pa je moški z lopatico začel demonstrirati velikost bureka na pladnju, se mi je posvetilo! V Sarajevu burek ni tak kot v Sloveniji. "En" burek tam ne obstaja. Vzameš ga toliko, kot ga želiš. Majhen kos, velik kos. Z jogurtom ali brez. Kot želiš.

In zanimiva cena? Cena za kilo bureka :)

Welcome to Sarajevo! :)

Dobro došli u Sarajevo!

Zvoki petja iz minaretov. Vonj po kavi. Zadimljeno večerno ozračje z okusom čevapčičev. Majhni stolčki pred kafanami, na katerih sedijo moški. Dobro došli u Sarajevo!

Štirje dnevi v Bosni in mešani občutki. Sarajevo, mesto, ki je ob kratkem obisku navdušilo nemalo tujcev, in ne tistih iz bivše Jugoslavije, da so se odločili živeti tu, ali pa vsaj vrniti. Država, ki se razvija, a počasi. Počasi. Sarajevo pa mesto velikih razlik. Od stavb, ki so še skoraj 20 let po vojni neobnovljene in zaznamovane s strašno preteklostjo, do modernih nakupovalnih centrov s prestižnimi oblekami in dragimi “zahodnimi” kavami.

Utrip mesta je zanimiv, a na trenutke precej turističen. Majhne trgovinice, kjer lahko kupiš tipično bosansko džezvo, bakrene kotle za kuhanje, preproge ali obleke, v katerih, on the contrary, njihove ženske ne hodijo oblečene. Burekdžinice in čevabčičnice so na vsakem koraku, a táko, pristno, je težko najti. Kar ne pomeni, da burek in čevapčiči niso dobri ;)

Moje hecanje v stilu malo za šalo, malo zares o petih cestah v Bosni, od katerih so tri makedamske, se je takoj na začetku izkazalo za popolnoma napačno. Avtoceste, ki jih imajo (okej, teh pa res ni veliko), so res odlične. Še boljše kot v Sloveniji. Na nekaterih predelih je celo narava ob avtocesti lepo urejena in travniki pokošeni. Tudi v Sarajevu je vožnja po tripasovnici do samega centra mesta precej udobna, če za teboj ne vozi moški z registracijo BIH in starejšim mercedezem. Bošnjaki so namreč precej nestrpni vozniki. Po drugi strani pa pri zeleni luči res speljejo, ne pa tako kot Slovenci, ki v leru čakamo na semaforju še pet minut po tem, ko se je rdeča spremenila v zeleno.

                                                       

Po štirih dneh ločevanja bronastih “feningov” od srebrnih marak lahko rečem, da je denar v Bosni precej enostavno handlati. In preračunavanje v evre še nikoli ni bilo lažje – bosanske marke deliš z 2 in voilà. Res je, da je Bosna precej cenejša od Slovenije. Za res majhen denar lahko piješ kavo, kupiš vodo ali Sprite, ješ sladoled (čeprav kepice so pa waaaay manjše kot v Sloveniji!) ali solate. Včasih pa je to lahko tudi precej zavajujoče, saj se je težko izogniti posedanju v kavarnah in eating out. In tudi pri napitninah sva bili prej radodarni kot skopi.

Kar mi je všeč, je, da v Sarajevu lahko kot turist izkusiš del njihovega načina življenja, vedno pa imaš tudi možnost “pobega na zahod”, ko ti čevapčiči res ne pašejo in ti namesto bosanske kave zadiši okusna tortica na neokrušenem krožniku. Stvar vsakega posameznika je, kako želi spoznati Sarajevo in kakšne spomine želi odnesti s seboj, in v Sarajevu je to vsekakor mogoče.

Ne vem, če me je Sarajevo navdušilo toliko, da bi si želela vrniti. Ne vem, če bi mi bilo več kot štiri dni v tem mestu bolj všeč. Ne vem, če bi na nek način lahko predstavljala živeti tu. Vem pa, da mi je velik del Sarajeva in Bosne ostal skrit. Vem, da sem se znebila mnogih predsodkov o državi, mestu in ljudeh. Vem, da sem se naučila ogromno o sebi, o svoji državi, o potovanju na sploh in o sami Bosni. In zagotovo vem, da se vsake dogodivščine na ulicah Sarajeva in cestah Bosne spomnim z nasmeškom :D

Burek za 6 evrov. Bosanske piramide. Ekonomija in slovenski vpliv. Pekarna, kjer v vrsti stojiš 15 minut. Stay tuned :)