Ko nekdo govori o Sarajevu in o kulinariki, ne more spregledati treh stvari:
bosanske kave, čevapčičev (whatever ć) in bureka.
Speaking about the last, burek nikoli ni bil moja THE hrana. Ampak parkrat sem pa se ustavila na Čopovi, pa v gimnaziji se tudi še spomnim bureka z jogurtom. Nisem ga mogla torej zgrešiti v Sarajevu. Ampak...
Sarajevo je precej cenejše mesto od Ljubljane. Sveže stisnjen pomarančni sok (in to res zvrhan kozarec) stane en evro. Sadna kupa z domačimi malinami stane okrog dva evra. Coca Cola v restavraciji stane 80 centov. Sladoled, ena kepica (precej mala though), 50 centov. Ampak...
Cene burekov na tablah v ozadju buregdžinic so bile vedno vrtoglave. 6 evrov, 7 evrov. Nikakor mi ni bilo jasno. Kakšen burek prodajajo? Kako ga postrežejo? Je zlat? :D Še v dragi Ljubljani ga dobiš za 2 evra brez bona!
Okej, vseeno, brez bureka ne gre v Sarajevu. Ajde, pač, dajmo, da vidimo, kakšna je specialiteta.
Ko sem vstopila v buregdžinico, me moški za pultom vpraša, kateri burek želim. Mesni, sirov, pica, kar želiš. Potem me pa vpraša, koliko ga želim. "Kako - koliko? En burek, prosim." -"Ja, tako se pa res ne bova zmenila. Velik kos, mali kos? Koliko gramov?"
Jaz sem se čisto zmedla, ko pa je moški z lopatico začel demonstrirati velikost bureka na pladnju, se mi je posvetilo! V Sarajevu burek ni tak kot v Sloveniji. "En" burek tam ne obstaja. Vzameš ga toliko, kot ga želiš. Majhen kos, velik kos. Z jogurtom ali brez. Kot želiš.
In zanimiva cena? Cena za kilo bureka :)
Welcome to Sarajevo! :)
No comments:
Post a Comment