Direktor kampusa in njegovi pomočniki so nam ob sladkanju s kolačem na faksu zaželeli uspešno leto in srečo z izpiti. Izpiti? Saj res! Oh, kje je že to :D Takoj po novem letu je bila v Dijonu izpitna mrzlica. Učenje, ponavljanje, utrjevanje, smeh, malo spanja, pa tudi nekaj slabe volje, napetosti in stiskanja pesti za dobra vprašanja. Zdaj pa en teden premora. Teden knjig, za katere med semestrom zmanjka časa, filmov, pohajkovanj in druženja. In spanja in listanja revij in neskončnih obveznosti. Po enem tednu pa v drugi semester. Sicer bi se preveč razvadili, a? :)
Pomlad se že nekoliko spogleduje z nami. V Dijonu malo manj kot kje drugje, pa vendar. Glavni trg v Dijonu, La Place de la libération, je bil v soboto prava terasa sonca, ljudje so brezčasno srebali kavo v sončnih kavarnah, otroci so se lovili spraševali, zakaj fontane ne delujejo, mimoidočim se nikamor ni mudilo. Skupaj s soncem se je za trenutek ustavil čas.
La Place de la libération
Tudi zame se je v teh počitniških dneh ustavil čas. Ko se vračam iz trgovine, izberem ulice, po katerih še nisem šla, pa čeprav me na koncu že malo boli roka od težke vrečke, ker sem namesto petih hodila petnajst minut. Ko sem šla v mestno knjižnico, nisem imela vnaprej napisanega seznama, poiskala knjig in pohitela domov. Usedla sem se, prelistala revije in pregledala borni izbor knjig v angleščini (na koncu sem si v ulični knjigarni kupila knjigo v francoščini, ki jo bom prebrala v naslednjih dneh :D). Igrala sem kitaro po dolgem času in razmišljala o stvareh, ki me veselijo. Vzela sem si čas zase, čas, na katerega med semestrom včasih kar pozabim. And it feels good! :)
o, kolk luštno, da so vam kar Gallete prištimali :)
ReplyDeletekdo je bil le Roi?
ane :) Smo imeli več kraljev, ker nas je bilo preveč za en sam kolač. Thomas je dva kosa pojedel in v obeh je imel figurico! :D
ReplyDelete