*Donnez-moi du soleil pomeni "dajte mi sonca"
Ko mi je nekaj časa nazaj prijatelj rekel, da sem muhasta kot aprilsko vreme, sem se smejala. Še celo na račun globalnega segrevanja sem se pohecala, češ še malo, pa bomo morali spremeniti modre reke naših babic zaradi teh podnebnih sprememb. Ko mi je prijatelj to rekel, je bilo v Dijonu 25 stopinj. Kratki rokavi, sončna očala, balerinke! In seveda branje akademskih člankov na klopci na glavnem trgu ali v bližnjem parku. Oh, la vie!
Danes (no, tole se zdaj vleče že kakšna dva tedna) vidim, da se nam ni treba nič bati za modre reke naših babic, ker april ostaja april. Muhast, deževen, hladen, ko ne veš, ali bi s seboj vzel dežnik ali ne, ker je zunaj sonce, ko pa si ravno na sredi poti, te ujame nevihta. Murphy.
Nevihte v Dijonu niso take kot nevihte v Sloveniji. Nič groma in strel, nič bliskanja, nič gromozanskih kapelj in mini poplav ob robu pločnikov. Nevihta v Dijonu pomeni srednjo količino dežja, ki sicer pada precej burno, z res močnim vetrom. No, vsaj na sredi poti, ko me ujame dijonska nevihta, mi ni prav posebno žal, da nimam s seboj dežnika, ker mi pri tej vetrovni deževni zadevščini itak ne bi pomagal.
Priznati moram, da, čeprav si res obupno želim pomladi, kaj pomladi, poletja, sem po neki čudni strani vesela, da je vreme v Dijonu tako muhasto. V Kopenhagnu sem se kar malo zasekirala zadnjič, da bom celo prihodnje leto zmrzovala na kolesu na ulicah tega pravljičnega mesteca. Ko pa pomislim, da se tudi v Dijonu na koncu aprila (!) na faks zjutraj odpravim tesno zavita v šal in z rokavicami, pa vidim, da tole čudno in mrzlo vreme ni samo na Danskem, ampak tudi povsod drugje :)
(Okej, bring it on, kaj pa dejstvo, da se v Kopenhagnu niti poleti ne segreje na več kot 20 stopinj? Oh, whatever!)
Muhasto vreme pa morda vpliva malo na moje muhasto razpoloženje, predvsem kar se tiče študija. Ta teden imam zadnji teden predavanj, ki mu sledi revision week, potem pa izpiti in 10. maja počitnice (pa se le splača začeti akademsko leto septembra :P). Tole se sliši super fino, malo manj fino pa, da bo potrebnega še kar precej dela do tega super desetega v mesecu.
Vreme in izpitno obdobje pa nista edina elementa tega nemirnega obdobja. Francija je (bila) prav tako nemirna, v zadnjih dneh še posebno. V nedeljo je bil namreč prvi krog predsedniških volitev, kjer je bila volilna udeležba več kot 80-odstotna! Neverjetno, mar ne? V pozitivnem smislu, seveda. Francozi me res prijetno presenečajo. Mladi poznajo politično situacijo, spremljajo politična soočanja pred volitvami, aktivno in kritično sodelujejo v tem predvolilnem boju. No, ali pa sem samo sama obkrožena s sošolci, ki jih politika zanima bolj kot njihove vrstnike. Kakorkoli, volilna udeležba kaže, da si ljudje želijo sodelovati v tem, čemur danes pravimo demokracija.
Nicolas Sarkozy in njegova Carla Bruni
Kar je malo bolj zastrašujoče, je, da je vodja skrajne desnice Marine Le Pen, hčerka prejšnjega voditelja skrajne desnice Jean-Marie Le Pen, bila tretje izvoljena v prvem krogu (v katerem sta izbrana dva "najboljša" kandidata z največ glasovi, ki se bosta v drugem krogu bojevala za predsedniški stolček). Kakšno sporočilo želijo Francozi sporočiti javnosti? Da imajo vsega dovolj in si želijo radikalne spremembe ali pa so res ksenofobični in rasistični in siti te All different, all equal kampanje? Bomo videli, kako se bo razvijala francoska politična scena. Sarkozy prihaja v petek v Dijon. Če bom imela čas, bom pa šla morda pogledat, kaj nam ima zanimivega za povedat' :)
Just for the record, tekom tega pisanja se je spet ulilo, potem je kmalu posijalo sonce in mi svetilo v sobo skozi okna na zahodni strani, zdaj pa se črni oblaki zopet zbirajo in mislim, da ni potrebno biti vremenoslovec ali čudežna gospa s stekleno kroglo, da napoveš, kaj se bo zgodilo čez 10 minut. Ah, april! :D
