Skodelica kave

Prijatelj je zadnjič na svojem blogu napisal zanimiv post o kavi. Danes, ko sem ob dveh zjutraj še kar pokonci, čeprav moram zjutraj vstati okrog osmih, vendar pa razlog za to ni študijsko ponočevanje (beri študiranje ali pisanje eseja za pravo ali razširjenega eseja o zunanji politiki EU), sem se spomnila na njegov post. Zvečer sem namreč pila belo kavo. Francosko "belo kavo".

Kultura kave v Franciji je posebna. Drugačna od slovenske. Francoska kava je mini, res mini, močna kot najmočnejša slovenska kava, v katero Francozi potopijo kocko sladkorja, ki je skoraj večja kot mini skodelica, potem pa pomešajo s kavno žlično (oh, to je druga zgodba! Kavna žlička, žlička za sladico in 5 drugih mini žličk se uporabljajo vsaka za posebno zadevščino, strictly!). Bljak! Fuj!

Sama kave, prave kave, nikoli nisem marala. Kava mi je všeč zaradi vonja in grenkega okusa, ki ga pusti v ustih, vendar pa mi vse to zadošča z obilico mleka. Še več (hm, a se to v slovenščini reče ali prevajam iz angleškega even more?), kava zame pomeni užitek. Čas, ki si ga vzamem za počasno uživanje v tem vonju in okusu. Kava zame je torej bela kava, slovenska bela kava.

V Franciji pa bela kava ne obstaja. Obstaja to, čemur Francozi pravijo grande crème, kar dobesedno pomeni velika smetana, vendar pa nima čisto nič ne z veliko niti s smetano. No, ali pa nekaj minimalističnega. Gre namreč za kavo, precej grenko in precej močno, z malo mleka, navadno nalito do vrha, zraven pa ti prinesejo mini vrček (ampak res mini) mleka, ki so ga prej nerodno spenili. 

Prvo kot prvo, kako naj dodam mleko v skodelico, ki je do vrha polna z grenko kavo? In drugič, tudi če vliješ ves vrček mleka v skodelico (v teoriji), bo kava še vedno precej grenka in precej močna in precej ne-podobna slovenski beli kavi. Precej disappointing. 

Kakor koli, danes sem na pozno popoldanskem sestanku po dolgem času naročila grande crème. Takoj, ko sem naredila prvi požirek, mi je bilo žal, da si nisem izbrala česa drugega. Vroče čokolade, na primer. No, ali pa ne. To je spet druga zgodba (morda pa se kulturne razlike res močno vidijo v pijačah?? :D). Zdaj, ko je ura dve zjutraj in sem še vedno polna energije in elana, vidim, da vendarle obstaja kava, ki me lahko ohrani budno do jutranjih ur. Škoda, da sem to odkrila danes, ko mi res ni treba ponočevati s knjigami v rokah...

Pa lahko noč!

PS: Sicer pa brez skrbi - v Dijonu imam svojo najljubšo kavarnico, kjer strežejo kavo, wannabe belo kavo, ki mi je res všeč. Ampak ta moja kavarnica je prej izjema kot pravilo v Franciji :) In zraven ti vedno prinesejo kolaček. Temu se reče simpatična kavarna! :)

Politika in aprilsko vreme

*Donnez-moi du soleil pomeni "dajte mi sonca"

Ko mi je nekaj časa nazaj prijatelj rekel, da sem muhasta kot aprilsko vreme, sem se smejala. Še celo na račun globalnega segrevanja sem se pohecala, češ še malo, pa bomo morali spremeniti modre reke naših babic zaradi teh podnebnih sprememb. Ko mi je prijatelj to rekel, je bilo v Dijonu 25 stopinj. Kratki rokavi, sončna očala, balerinke! In seveda branje akademskih člankov na klopci na glavnem trgu ali v bližnjem parku. Oh, la vie! 

Danes (no, tole se zdaj vleče že kakšna dva tedna) vidim, da se nam ni treba nič bati za modre reke naših babic, ker april ostaja april. Muhast, deževen, hladen, ko ne veš, ali bi s seboj vzel dežnik ali ne, ker je zunaj sonce, ko pa si ravno na sredi poti, te ujame nevihta. Murphy.

Nevihte v Dijonu niso take kot nevihte v Sloveniji. Nič groma in strel, nič bliskanja, nič gromozanskih kapelj in mini poplav ob robu pločnikov. Nevihta v Dijonu pomeni srednjo količino dežja, ki sicer pada precej burno, z res močnim vetrom. No, vsaj na sredi poti, ko me ujame dijonska nevihta, mi ni prav posebno žal, da nimam s seboj dežnika, ker mi pri tej vetrovni deževni zadevščini itak ne bi pomagal.

Priznati moram, da, čeprav si res obupno želim pomladi, kaj pomladi, poletja, sem po neki čudni strani vesela, da je vreme v Dijonu tako muhasto. V Kopenhagnu sem se kar malo zasekirala zadnjič, da bom celo prihodnje leto zmrzovala na kolesu na ulicah tega pravljičnega mesteca. Ko pa pomislim, da se tudi v Dijonu na koncu aprila (!) na faks zjutraj odpravim tesno zavita v šal in z rokavicami, pa vidim, da tole čudno in mrzlo vreme ni samo na Danskem, ampak tudi povsod drugje :)

(Okej, bring it on, kaj pa dejstvo, da se v Kopenhagnu niti poleti ne segreje na več kot 20 stopinj? Oh, whatever!)

Muhasto vreme pa morda vpliva malo na moje muhasto razpoloženje, predvsem kar se tiče študija. Ta teden imam zadnji teden predavanj, ki mu sledi revision week, potem pa izpiti in 10. maja počitnice (pa se le splača začeti akademsko leto septembra :P). Tole se sliši super fino, malo manj fino pa, da bo potrebnega še kar precej dela do tega super desetega v mesecu.

Vreme in izpitno obdobje pa nista edina elementa tega nemirnega obdobja. Francija je (bila) prav tako nemirna, v zadnjih dneh še posebno. V nedeljo je bil namreč prvi krog predsedniških volitev, kjer je bila volilna udeležba več kot 80-odstotna! Neverjetno, mar ne? V pozitivnem smislu, seveda. Francozi me res prijetno presenečajo. Mladi poznajo politično situacijo, spremljajo politična soočanja pred volitvami, aktivno in kritično sodelujejo v tem predvolilnem boju. No, ali pa sem samo sama obkrožena s sošolci, ki jih politika zanima bolj kot njihove vrstnike. Kakorkoli, volilna udeležba kaže, da si ljudje želijo sodelovati v tem, čemur danes pravimo demokracija.

Nicolas Sarkozy in njegova Carla Bruni

Kar je malo bolj zastrašujoče, je, da je vodja skrajne desnice Marine Le Pen, hčerka prejšnjega voditelja skrajne desnice Jean-Marie Le Pen, bila tretje izvoljena v prvem krogu (v katerem sta izbrana dva "najboljša" kandidata z največ glasovi, ki se bosta v drugem krogu bojevala za predsedniški stolček). Kakšno sporočilo želijo Francozi sporočiti javnosti? Da imajo vsega dovolj in si želijo radikalne spremembe ali pa so res ksenofobični in rasistični in siti te All different, all equal kampanje? Bomo videli, kako se bo razvijala francoska politična scena. Sarkozy prihaja v petek v Dijon. Če bom imela čas, bom pa šla morda pogledat, kaj nam ima zanimivega za povedat' :)

Just for the record, tekom tega pisanja se je spet ulilo, potem je kmalu posijalo sonce in mi svetilo v sobo skozi okna na zahodni strani, zdaj pa se črni oblaki zopet zbirajo in mislim, da ni potrebno biti vremenoslovec ali čudežna gospa s stekleno kroglo, da napoveš, kaj se bo zgodilo čez 10 minut. Ah, april! :D

Copenhagen - love at first sight

Kopenhagen :) Pravljičen in simpatičen kotiček, kjer se svet kar malo ustavi. Kotiček neštetih koles, močnega vetra, arhitekture v stilu sladkorne hišice iz pravljice o Janku in Metki, metrojev brez voznikov in deklin z debelimi nogavicami.

Ko sem prvi dan prišla iz vročega Pariza, me je pričakal sončen, a osvežilen Kopenhagen. Ljubezen na prvi pogled! Čudovit jezik, precej izzivalen. Izgovorijo ne vseh črk, ki jih napišejo, pa še tiste, ki jih izgovorijo, izgovorijo čisto drugače, kot bi si človek mislil. And then they say French is difficult! :P Drugo leto bo vsekakor izziv :) Res lepo mesto, predvsem mestno jedro. Urejeno, izgleda precej posh, čisto, hiške (no, malo večje hiške) so navadno različnih barv in zdi se, da ni posebnega reda ali stila. Pa vendar je smešno lahko prepoznati danski stil. Vsake toliko je ena streha tu in druga streha malo stran malo zavita, kot smetana na kolačku, potresena z mrvicami. Res, tudi mrvice se mi zdijo vseprisotne! In seveda danske zastave. Odkar so moje noge prvič stopile na danska tla, so ljudje okrog mene mahali vsak s po tremi (vsaj!) danskimi zastavami, ko so pričakovali ljudi na letališču. Crazy :D

Step 2: Menjaj evre v danske krone. Woohoo, kovanci z luknjami v sredini! Luštno! Samo s to malenkostjo, da se je treba hitro navaditi, da so ti kovanci lahko hitro kar precej vredni (tisti brez luknje predvsem. Naključje? :D). Računa v trgovini ne dobiš. No, najbrž že, če prosiš. Ampak račun nikogar ne zanima.
Kar me je presenetilo, je bilo število ukradenih koles v Kopenhagnu. Iz popolnih stereotipov o Dancih nikoli ne bi niti pomislila, da Danci tudi kradejo. Še tisti en klošar, ki sem ga videla, je poslušal iPod :D

Like tedna: In fruit we trust :) Odlični danski smoothiji! V steklenih steklenicah, različnih okusov, brez dodanih konzervansev in drugih nepotrebnih zadevščin. Mnjam!

Več si preberi tule: http://www.froosh.com/home.html




Kaj je danska različica ljubljanske Metelkove, samo s to razliko, da v Kopenhagenski različici ljudje dejansko živijo, in to brez pravil, brez davkov in z... zanimivimi substancami? Kako se Danci s kolesi vozijo v taksiju? Stay tuned :)