Končno je zopet posijalo sonce in napolnilo mojo sobo s toploto in svetlobo. Dnevi so daljši. Čas je za pomlad. Zima in mraz, se vidimo konec leta. Na Danskem :)
Po dveh letih v Dijonu na Sciences Po bom tretje leto študirala na Danskem, v Kopenhagnu, na Copenhagen Business School. Prejšnji teden je bil na Sciences Po dan, kaj dan, teden praznovanja, ko smo drugi letniki izvedeli težko in nestrpno pričakovane rezultate. Spomnim se še, kako je bilo lansko leto. Veselila sem se z današnjimi tretjimi letniki, čeprav se me osebno ni nič tikalo. Tokrat pa... Veselje ob objavi rezultatov ob kar precejšnji konkurenci in strogi omejitvi mest na posameznih univerzah je bilo res nepopisno. Danska torej.
Do avgusta, ko bom zopet pakirala kovčke in razmišljala, kako bi vse, kar potrebujem, najlažje pretovorila drugam, me čaka še nekaj mesecev v Dijonu, a ne veliko. Dovolj za nova spoznanja. Po enem letu težkega tovarjanja nakupljenih dobrot v trgovini do doma sem končno odkrila boljši, enostavnejši, vsekakor pa prijetnejši način za svoj hrbet. O čem govorim?
Poznaš "voziček", ki ga starejše gospe uporabljajo, ko gredo v soboto dopoldne na tržnico, ker sicer ne bi mogle nakupljenih vitaminov prinesti domov?
Zadeva ni slaba ideja, še manj pa primerna samo za starejše gospe. Če ne želiš vsak drugi dan zapravljati časa (in denarja) v trgovini, je enostavneje kupiti paket 6L mleka naenkrat, pa pomarančni sok in ogromno vedrce jogurta, pa kilogram pomaranč in banan ter ostalih dobrot. Vse lepo in prav, dokler ne prideš do blagajne in pomisliš, kako boš vse nakupljeno (plačal? Ja, to tudi :D) prinesel domov.
Ko se pojavi možnost, da zložiš vse v chic voziček in pripelješ domov, so omenjene težave skoraj rešene. (Kdo bi si mislil, da bom naokrog po Dijonu hodila z vozičkom, polnim hrane, ha?)
Semester je v polnem teku, dela imam kar precej, a se bo kmalu malo razbremenilo. Takrat si bom ponovno vzela čas za emaile, za Skype s prijatelji, za kakšno dobro knjigo in za kino. Kmalu :)
Upam, da sončni žarki božajo tudi ostale! Sicer pa pomisli na misel Alberta Camusa-
In the depth of winter, I finally learned that within me there lay an invincible summer.
Po dveh letih v Dijonu na Sciences Po bom tretje leto študirala na Danskem, v Kopenhagnu, na Copenhagen Business School. Prejšnji teden je bil na Sciences Po dan, kaj dan, teden praznovanja, ko smo drugi letniki izvedeli težko in nestrpno pričakovane rezultate. Spomnim se še, kako je bilo lansko leto. Veselila sem se z današnjimi tretjimi letniki, čeprav se me osebno ni nič tikalo. Tokrat pa... Veselje ob objavi rezultatov ob kar precejšnji konkurenci in strogi omejitvi mest na posameznih univerzah je bilo res nepopisno. Danska torej.
Do avgusta, ko bom zopet pakirala kovčke in razmišljala, kako bi vse, kar potrebujem, najlažje pretovorila drugam, me čaka še nekaj mesecev v Dijonu, a ne veliko. Dovolj za nova spoznanja. Po enem letu težkega tovarjanja nakupljenih dobrot v trgovini do doma sem končno odkrila boljši, enostavnejši, vsekakor pa prijetnejši način za svoj hrbet. O čem govorim?
Poznaš "voziček", ki ga starejše gospe uporabljajo, ko gredo v soboto dopoldne na tržnico, ker sicer ne bi mogle nakupljenih vitaminov prinesti domov?
Zadeva ni slaba ideja, še manj pa primerna samo za starejše gospe. Če ne želiš vsak drugi dan zapravljati časa (in denarja) v trgovini, je enostavneje kupiti paket 6L mleka naenkrat, pa pomarančni sok in ogromno vedrce jogurta, pa kilogram pomaranč in banan ter ostalih dobrot. Vse lepo in prav, dokler ne prideš do blagajne in pomisliš, kako boš vse nakupljeno (plačal? Ja, to tudi :D) prinesel domov.
Ko se pojavi možnost, da zložiš vse v chic voziček in pripelješ domov, so omenjene težave skoraj rešene. (Kdo bi si mislil, da bom naokrog po Dijonu hodila z vozičkom, polnim hrane, ha?)
Semester je v polnem teku, dela imam kar precej, a se bo kmalu malo razbremenilo. Takrat si bom ponovno vzela čas za emaile, za Skype s prijatelji, za kakšno dobro knjigo in za kino. Kmalu :)
Upam, da sončni žarki božajo tudi ostale! Sicer pa pomisli na misel Alberta Camusa-
In the depth of winter, I finally learned that within me there lay an invincible summer.