HOME |



Thursday, August 9, 2012

Dobro došli u Sarajevo!


Zvoki petja iz minaretov. Vonj po kavi. Zadimljeno večerno ozračje z okusom čevapčičev. Majhni stolčki pred kafanami, na katerih sedijo moški. Dobro došli u Sarajevo!

Štirje dnevi v Bosni in mešani občutki. Sarajevo, mesto, ki je ob kratkem obisku navdušilo nemalo tujcev, in ne tistih iz bivše Jugoslavije, da so se odločili živeti tu, ali pa vsaj vrniti. Država, ki se razvija, a počasi. Počasi. Sarajevo pa mesto velikih razlik. Od stavb, ki so še skoraj 20 let po vojni neobnovljene in zaznamovane s strašno preteklostjo, do modernih nakupovalnih centrov s prestižnimi oblekami in dragimi “zahodnimi” kavami.


Utrip mesta je zanimiv, a na trenutke precej turističen. Majhne trgovinice, kjer lahko kupiš tipično bosansko džezvo, bakrene kotle za kuhanje, preproge ali obleke, v katerih, on the contrary, njihove ženske ne hodijo oblečene. Burekdžinice in čevabčičnice so na vsakem koraku, a táko, pristno, je težko najti. Kar ne pomeni, da burek in čevapčiči niso dobri ;)

Moje hecanje v stilu malo za šalo, malo zares o petih cestah v Bosni, od katerih so tri makedamske, se je takoj na začetku izkazalo za popolnoma napačno. Avtoceste, ki jih imajo (okej, teh pa res ni veliko), so res odlične. Še boljše kot v Sloveniji. Na nekaterih predelih je celo narava ob avtocesti lepo urejena in travniki pokošeni. Tudi v Sarajevu je vožnja po tripasovnici do samega centra mesta precej udobna, če za teboj ne vozi moški z registracijo BIH in starejšim mercedezem. Bošnjaki so namreč precej nestrpni vozniki. Po drugi strani pa pri zeleni luči res speljejo, ne pa tako kot Slovenci, ki v leru čakamo na semaforju še pet minut po tem, ko se je rdeča spremenila v zeleno.
                                                       
Po štirih dneh ločevanja bronastih “feningov” od srebrnih marak lahko rečem, da je denar v Bosni precej enostavno handlati. In preračunavanje v evre še nikoli ni bilo lažje – bosanske marke deliš z 2 in voilà. Res je, da je Bosna precej cenejša od Slovenije. Za res majhen denar lahko piješ kavo, kupiš vodo ali Sprite, ješ sladoled (čeprav kepice so pa waaaay manjše kot v Sloveniji!) ali solate. Včasih pa je to lahko tudi precej zavajujoče, saj se je težko izogniti posedanju v kavarnah in eating out. In tudi pri napitninah sva bili prej radodarni kot skopi.

Kar mi je všeč, je, da v Sarajevu lahko kot turist izkusiš del njihovega načina življenja, vedno pa imaš tudi možnost “pobega na zahod”, ko ti čevapčiči res ne pašejo in ti namesto bosanske kave zadiši okusna tortica na neokrušenem krožniku. Stvar vsakega posameznika je, kako želi spoznati Sarajevo in kakšne spomine želi odnesti s seboj, in v Sarajevu je to vsekakor mogoče.

Ne vem, če me je Sarajevo navdušilo toliko, da bi si želela vrniti. Ne vem, če bi mi bilo več kot štiri dni v tem mestu bolj všeč. Ne vem, če bi na nek način lahko predstavljala živeti tu. Vem pa, da mi je velik del Sarajeva in Bosne ostal skrit. Vem, da sem se znebila mnogih predsodkov o državi, mestu in ljudeh. Vem, da sem se naučila ogromno o sebi, o svoji državi, o potovanju na sploh in o sami Bosni. In zagotovo vem, da se vsake dogodivščine na ulicah Sarajeva in cestah Bosne spomnim z nasmeškom :D

Burek za 6 evrov. Bosanske piramide. Ekonomija in slovenski vpliv. Pekarna, kjer v vrsti stojiš 15 minut. Stay tuned :)

1 comment: