Dva dneva intenzivnih predavanj (8h-19h) z vmesnimi 15-minutnimi (ali pa kar brez) premori. Aja, in 30 minut časa za kosilo. Ja, šolsko leto se je definitivno začelo. Priprave na predavanja, nemška domača naloga, francoščina, francoščina, francoščina...
Čeprav je naporno (drug teden bo bolj sproščeno), je odlično. Nemščina je zanimiva :D Čeprav profesorica razume francosko, je večina ur v nemščini. Kar je super, obenem pa precej smešno, sploh glede na to, da nihče med nami ne govori nemško. Še. No, znam se že predstaviti v nemščini in nekaj besed si zapomnim brez težav :D Kot recimo frai (vsi smo včasih frej, brez obveznosti, ane?) :D
Po dveh tednih sem ugotovila, da je način dela tu drugačen kot v Sloveniji. Predavanja tam so, predavatelji odpredavajo svojo knjigo, če potrebuješ kakšno pojasnilo, ga lahko dobiš, to je pa to. Tu so predavanja namenjena diskusiji. Temu, da debatiramo, kako razumemo tekste, članke, snov, ki smo jo predelali, kaj nam je všeč, kaj nam ni. To je super, ker mislim, da šele takrat, ko diskutiraš o prebranem, resnično premisliš, dopolniš, spremeniš, oblikuješ mnenje o nečem. Kar pa to obenem pomeni, je: veliko veliko veliko domačega dela. Še posebej veliko zato, ker je tak način dela ne le pri enem izmed predmetov, ampak pri večini. Poleg študija na faksu študenti vsaj dvakrat toliko časa potrebujemo, da preberemo vso različno literaturo, obenem pa profesorji tu ne odpredavajo snovi. To moramo narediti sami. S čimer se strinjam. Res je škoda, da se dejstva in ozadja stvari predava in na ta način krati čas za diskusijo. Vseeno pa si včasih zaželim, da bi mi nekdo enostavno odpredaval snov, jaz bi si naredila zapiske in vprašala, če bi me zanimalo kaj posebnega. Je pa dejstvo, da se tako naučim in si zapomnim več. Tako da vloženo delo ni izgubljeno :) Always look on the bright side of life :)
Kljub obilici dela je študentsko življenje v Maretu precej pestro :) Ko sem se včeraj po kosilu vrnila v residenco, je sošolec prišel k meni po informacije o eseju, ki ga moramo oddati do četrtka. Ko je zagledal kitaro v sobi, se je pet minut razvleklo v pol ure petja in različnih priredb znanih pesmi U2 in Beatles. Strinjala sva se o obveznem glasbenem dogajanju v Maretu :)
Zvečer, okrog 20.30 je nekdo potrkal na vrata moje sobe. Sošolec je kuhal večerjo in skuhal mnogo mnogo preveč :D Zato je iskal lačne ljudi, ki bi želeli jesti večerjo. Čez 10 minut je bilo v mini kuhinji 10 Sciences Po-jevcev, vsak s svojim krožnikom in priborom v roki, vsi precej radovedni, če si res želimo pozne večerje. Yuri je pripravil špagete s pinjolami in paradižnikom in iskreno rečeno - bilo je odlično :) Zraven paradižnikova solata z baziliko. Kar je bilo še bolje, pa je bila družba. Vzdušje v majhni kuhinji, polno smeha zaradi tega in onega... Simpatičen večer :)
Dijonski dnevi ostajajo sončni, čeprav so jutra že precej hladna, mrak pa predčasno daje občutek noči. Ali pa se samo jaz pozneje vračam s faksa in šele zdaj opažam, da je ob pol devetih zvečer že tema. Preden se vrnem v residenco bom igrala klavir. Po dolgem času. Kljub napornemu dnevu je občutek na koncu odličen :)
No comments:
Post a Comment