Zadnjič sem razmišljala, kako zanimivo ljudje končamo praznično obdobje. Kar naenkrat se v glavnih mestih odstrani novoletne lučke, smreke, božične okraske. Stojnic s kuhanim vinom ni več. Christmas carols... Kaj so že te pesmi? Kot bi odrezali. Kot da bi dva meseca živeli v pravljici, kjer se je bilo dovoljeno poveseliti, se ustaviti in pogledati okrog sebe, se dobiti s prijatelji, se objeti in si zaželeti nekaj lepega, potem pa pride januar in zapremo knjigo. POK! Zapremo. Konec. Nobenega prehoda, samo konec. Pot do centra ali faksa ali službe ali avtobusne postaje zopet postane samo pot do neke točke. Kot da nam ne bi bilo več dovoljeno veselje, brezskrbnost. Zdaj moramo biti zopet resni, zopet hitimo, zopet pozabimo na ljudi okrog nas.
Odločila sem se, da meni ne bodo vzeli čarobnosti, čeprav so nam vzeli lučke. Da mi ne bodo vzeli veselja, čeprav so polarni medvedi izginili iz hotelske izložbe. Na koncu se itak sami odločimo. Jaz se bom potrudila in čarobnost negovala še nekaj časa :)
Čaroben dan ti želim!
Jaaa, keep positive! Jaz si bom danes sigurno predvajala Winter wonderland, čeprav ima tak božični pridih. Ampak za božič nisem dobila snega, danes pa je!! :)
ReplyDelete